Drago K. Ocvirk, Časnik: Zatiskanje oči pred pomembnostjo krščanstva

Drago K. Ocvirk v komentarju za Časniku opozarja na prebožično sovraštvo do krščanstva, v katerem je božič še eden redkih krščanskih praznikov, ki ga še niso politično korektno preimenovali, čeprav ga utapljajo v »veselem decembru« in novem letu.

"Intelektualna obzorja, pardon, moram se popraviti, ne gre za intelekt, ampak za ideologijo, ki ima kljub različnim avatarjem – socialistični, nacionalistični, liberal(istič)ni, ateistični, LGBT+ idr. – skupni imenovalec: zaničevanje, celo sovraštvo, krščanstva. In seveda temu ustrezno klasificira kristjane kot zaostale, škodljive, sovražne …," piše Ocvirk. Dodaja, da kristjani zaradi tega ne bi smeli biti posebej presenečeni, saj o sovražnem odnosu Kristusa govorijo tudi božični dogodki.

A tako kot je Bog Jezusa rešil pred Herodom, ga je tudi na velikonočno jutro pred smrtjo, piše Ocvirk. In prav tako tudi vsakega človeka. Zato spodbuja k ljubezni do drugih, tudi do sovražnikov.

Z mislijo filozofa Françoisa Julliena nato sklene, da je treba predvsem v Evropi, ki je zaradi krščanske zgodovine pridobila, prenehati z izogibanjem krščanstvu.

»Dva tisoč let po Kristusovem rojstvu ni treba verovati v njegovo vstajenje od mrtvih, da bi bil človek zaznamovan z mogočnim – dejansko neizbežnim – vplivom krščanstva. Povsod po Zahodu naletimo na njegove sledljive prvine, najsi je to prepričanje, da je delovanje vesti najzanesljivejši oblikovalec dobrega zakona ali da sta Cerkev in država ločeni ali da mnogoženstvo ni sprejemljivo. /.../ Naj bodo cerkvene klopi vedno bolj prazne, Zahod ostaja zasidran v svoji krščanski preteklosti," Ocvirk citira študijo Toma Holanda.

Celoten prispevek priporočamo v branje na Časniku.