Državljani tretjih držav jeseni ne bodo volili županov

Poslanke in poslanci so danes s 47 glasovi za in 32 glasovi proti potrdili spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so jih predlagali v SDS, trojčku okoli NSi in Resni.ci. Večurna parlamentarna razprava o zakonu, ki državljanom tretjih držav ukinja pravico voliti člane občinskih svetov in županov na lokalnih volitvah, je prinesla dokaj ostro izmenjavo mnenj med poslanci (oziroma predvsem poslankami) Svobode in SDS. V Levici so napovedali izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču.

Dve pomembni spremembi

Novela prinaša dve pomembni spremembi. Prva je ponovna uvedba možnosti oblikovanja več volilnih enot znotraj posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, s čimer se vrača ureditev, ki je veljala pred spremembo zakonodaje novembra 2024. Občine so namreč ob ukinitvi volilnih enot opozarjale na nevarnost zmanjšane zastopanosti manjših in bolj oddaljenih naselij.

Druga sprememba pa ukinja aktivno volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. To pomeni, da ti ne bi več mogli voliti članov občinskih svetov in županov. Volilna pravica bi ostala zagotovljena slovenskim državljanom ter državljanom držav članic Evropske unije.

Predlog je, podobno kot že na pristojnem parlamentarnem odboru, naletel na ostre kritike iz vrst opozicije. Besedni spopad v večurni razpravi je tako povečini potekal med poslankami in poslanci Svobode na eni in SDS na drugi strani.

Res motijo državljani bivše Jugoslavije?

Tereza Novak je med drugim opozorila, da človekove pravice ne smejo biti odvisne od tega, kdo je trenutno na oblasti. Demokracija je po njenih besedah preizkus, kako ravnamo z ljudmi, ki so drugačni od nas. Pravice, ki jih danes odvzamemo drugim, bo nekoč nekdo vzel nam, je dejala.

Lucija Tacer iz iste poslanske skupine je med drugim spomnila na opozorilo predsednice kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb, ki bi po njeni oceni lahko odprle resna vprašanja glede načela stabilnosti volilne zakonodaje. Poslanka je zato pozvala, naj se takšne spremembe ne uveljavljajo nekaj mesecev pred volitvami.

Ta desna vlada je v zelo kratkem času pokazala, da gre za izrazito desno, izključujočo koalicijo, je bila še ostrejša Sandra Gazinkovski iz iste stranke. Po njenih besedah gledamo politiko izključevanja in ustvarjanja razlik, zato ni presenetljivo, da je predlagala prav takšen zakon, je dejala. Pri tem koalicijo, kot je dodala poslanka Levice Asta Vrečko, pravzaprav motijo edino državljani bivše Jugoslavije. Njena poslanska kolegica Nataša Sukič je napovedala izpodbijanje zakona na ustavnem sodišču.

Ustava ne dodeljuje volilne pravice tujcem

»Pokažite mi en člen iz ustave, ki govori o tem, da bi državljani tretjih držav v Sloveniji morali imeti volilno pravico,« je poslankam Svobode odgovoril Andrej Poglajen iz SDS. Ustava po njegovih besedah govori o tem, da imajo volilno pravico slovenske državljanke in državljani, medtem ko zakon zgolj dopušča možnost, da se dodeli tudi tujcem.

Poudaril je, da med letoma 1991 in 2002 v Sloveniji tujci niso imeli pravice voliti na lokalnih volitvah, pa takrat to ni bilo sporno. Med drugim je sogovornike v parlamentu tudi spomnil, da ne Hrvaška ne BiH ne Srbija in ne Severna Makedonija ne dopuščajo, da bi tujci imeli volilno pravico. Enako velja za mnoge države EU. Povsem onemogočena je v 12 državah članicah, tudi v večini drugih je precej omejena.

Tendence zmanjševanja pomena državljanstva

Po besedah Anje Bah Žibret pa gre v ozadju pravzaprav za tendenco, s kateri nekateri skušajo zmanjševati pomen državljanstva. Razprava z druge strani parlamentarne dvorane se je namreč vrtela zgolj o tem, kaj je pomembno za tujce, ne pa tudi o tem, kaj je pomembno za državljane Slovenije.

»Slovenija ni nastala zato, da bi bila zgolj neko geografsko območje na zemljevidu, ampak, da bomo mi, državljanke in državljani, uresničevali in poskrbeli za našo skupno prihodnost,« je poudarila.

Argumentom koalicije je pritrdil predsednik Resni.ce in državnega zbora Zoran Stevanović. Pravico do lokalnih volitev je po njegovih besedah treba povezati s pravico do priseljevanja. V določenih občinah je namreč migracijski pritisk tako močan, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati. Težave so v šolah, kjer prevajajo pouk, upravnih enotah, pa v zdravstvenih domovih in različnih uradih.

Rast stalno prebivajočih in getoizacija v Kranju

Spomnil je še, da je leta 2018 na lokalnih volitvah v kranjski občini zmagala lista Zoran za Kranj, torej njegova lista, in sicer z 12 odstotki vseh glasov. Danes je po njegovih besedah v mestu, ki šteje 38.000 ljudi, po nekaterih podatkih prijavljenih že 10.000 stalno prijavljenih državljanov tretjih držav. Od leta 2018 do leta 2022 je bilo podeljenih ali podaljšanih 8600 stalnih prebivališč. Od takrat naprej podatka ni, čeprav je po njegovih besedah jasno, da število »rapidno raste«.

Njihova pravica do sodelovanja na lokalnih volitvah po besedah Stevanovića povzroča številne težave, tudi getoizacijo. Obenem pa ni prav, se denimo državljane Kosova, ki živijo v Kranju, izkorišča za to, da nekdo pride na oblast, je povedal šef stranke Resni.ca.

Luka Simonič iz SDS in Andrej Černigoj iz NSi pa sta med drugim izpostavila tudi določbo, ki ponovno uvaja možnosti oblikovanja več volilnih enot znotraj posameznih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, kar je toliko pomembneje zlasti za ljudi s podeželja. »Občine, krajevne in vaške skupnosti se bodo lahko same odločile,« je poudaril Černigoj in spomnil, da jim je prejšnja vlada s spremembo zakona leta 2024 odvzele.

V poslanske klopi novi poslanki Demokratov

Na današnji seji DZ so sicer poslanke in poslanci potrdili še mandata nadomestnima poslankama Eleni Zavladav Ušaj in Ani Cajhen, ki sta v poslanskih klopeh nadomestili Teo Košir in Barbaro Levstik Šega. Koširjeva je bila namreč imenovana za državno sekretarka na ministrstvu za zdravje, Levstik Šegova pa za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje.

Elena Zavladav Ušaj je na letošnjih volitvah nastopila v enem kranjskih volilnih okrajev, kjer je prejela 1597 glasov oziroma 8,19 odstotka. S tem se je uvrstila na drugo mesto med kandidati Demokratov v kranjski volilni enoti. Rojena je bila 1971, poslanka pa je bila že med letoma 2020 in 2022, tedaj v poslanski skupini SDS. Je ministrica znanosti s področja javne uprave.

Barbaro Levstik Šega bi na volitvah glede na izid volitev sicer moral nadomestiti Mihael Zupančič, ki pa je postal minister za pravosodje. Zato je danes v poslanske skupi sedla Ana Cajhen. Kandidirala je v Domžalah, prejela 1256 glasov oziroma 7,25 odstotka glasov ter se uvrstila na tretje mesto med kandidati med kandidati Demokratov v volilni enoti Ljubljana Bežigrad. Leta 1987 rojena poslanka je sicer samostojna podjetnica.