Janša na MOS-u o javnem sektorju: okoli 50 tisoč zaposlenih naj bi se prelilo v gospodarstvo

V Celju se je danes začel 58. Mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja MOS, na katerem se predstavlja 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Ob odprtju je predsednik vlade Janez Janša napovedal pomemben premik na trgu dela: postopno prestrukturiranje javnega sektorja, pri katerem naj bi se približno 50 tisoč zaposlenih v prihodnjih letih prelilo v gospodarstvo.

Celje je danes ponovno postalo središče slovenskega podjetništva, obrti in gospodarskih priložnosti. Na 30.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se letos predstavlja 650 razstavljavcev z več kot 1100 blagovnimi znamkami iz 22 držav. Organizatorji pričakujejo približno 50.000 obiskovalcev.

Celje je danes ponovno postalo središče slovenskega podjetništva, obrti in gospodarskih priložnosti.

Letošnji MOS je vsebinsko razdeljen na dva večja sklopa – MOS Svet bivanja in MOS Svet poslovnih priložnosti. V ospredju so podjetništvo, inovacije, nove tehnologije, trajnostna gradnja, digitalizacija in rešitve, ki odgovarjajo na potrebe sodobnega gospodarstva.

Prav v takšnem okolju je predsednik vlade Janez Janša ob odprtju sejma spregovoril o eni pomembnejših strukturnih sprememb, ki jih po njegovih besedah Slovenija potrebuje – o prestrukturiranju javnega sektorja in preusmerjanju dela kadrovskega potenciala v gospodarstvo.

Okoli 50 tisoč zaposlenih naj bi se postopoma prelilo v gospodarstvo

Janša je opozoril na rast števila zaposlenih v javnem sektorju. Po njegovih navedbah se je njihovo število od osamosvojitve povečalo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025.

Pri tem je poudaril, da povečanja ni mogoče obravnavati enotno. Del rasti je povezan z večjimi potrebami države, predvsem na področjih zdravstva in socialnega varstva, kjer se potrebe zaradi staranja prebivalstva povečujejo. Drugače pa je po njegovi oceni na področju administracije, kjer naj bi bilo mogoče del kadrov preusmeriti.

Del rasti zaposlenih v javnem sektorju je povezan z večjimi potrebami države, predvsem na področjih zdravstva in socialnega varstva, kjer se potrebe zaradi staranja prebivalstva povečujejo.

»Del kadrovskega potenciala je potrebno preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili,« je dejal Janša. Pri tem je posebej poudaril, da ne gre za načrt množičnega odpuščanja. Prestrukturiranje naj bi potekalo postopoma, predvsem z naravnim odlivom in prehajanjem zaposlenih iz javnega v zasebni sektor.

Po njegovi napovedi bi se lahko na ta način v gospodarstvo postopoma prelilo približno 50.000 zaposlenih, pri čemer naj nihče zaradi tega procesa ne bi ostal brez zaposlitve.

Slovenija ima vse večji problem pomanjkanja delovne sile

Janševa napoved prihaja v času, ko slovensko gospodarstvo že dlje časa opozarja na pomanjkanje ustreznih kadrov. Tudi najnovejša jesenska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj potrjuje, da je ponudba delovne sile vse bolj omejena.

Janševa napoved prihaja v času, ko slovensko gospodarstvo že dlje časa opozarja na pomanjkanje ustreznih kadrov.

UMAR ugotavlja, da bo zaposlenost letos nekoliko višja kot lani, v prihodnjih dveh letih pa naj bi zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala na visoki ravni. Številna podjetja še naprej poročajo o pomanjkanju delovne sile, pri čemer UMAR ocenjuje, da je problem zaradi demografskih sprememb pretežno strukturne narave.

Na drugi strani se bo zaradi staranja prebivalstva povečevala potreba po zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. UMAR zato pričakuje nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah prav na teh področjih.

To pomeni, da napoved prestrukturiranja javnega sektorja ne pomeni enostavnega zmanjševanja števila zaposlenih v državi, temveč predvsem vprašanje, kje so kadri najbolj potrebni in kako jih učinkoviteje razporediti.

Brezposelnost je rekordno nizka, gospodarstvo pa išče ljudi

Podatki o trgu dela dodatno pojasnjujejo, zakaj vlada govori o preusmerjanju zaposlenih.

Po podatkih UMAR je bilo konec junija 2026 v Sloveniji registriranih 42.245 brezposelnih, kar je bilo najmanj po letu 1990.

Hkrati se slovensko gospodarstvo sooča z omejeno ponudbo delovne sile. UMAR pričakuje, da bo zaposlovanje tujih delavcev tudi v prihodnje pomemben dejavnik rasti zaposlenosti.

Prav zato bi lahko morebitno preusmerjanje dela zaposlenih iz administrativnih javnih služb v gospodarstvo predstavljalo pomemben premik na slovenskem trgu dela. Za podjetja bi to pomenilo večji bazen potencialnih zaposlenih, za državo pa vprašanje, kako zmanjšati administrativne obremenitve in hkrati ohraniti kakovost javnih storitev.

Slovensko gospodarstvo se sooča z omejeno ponudbo delovne sile.

Strateški svet za gospodarstvo že pripravlja rešitve

Janša je ob tem izpostavil tudi delo Strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Vlada je svet ustanovila julija letos. Njegova naloga je pripravljati konkretne, izvedljive in sistemske predloge za izboljšanje poslovnega okolja, konkurenčnosti, produktivnosti in investicijskega okolja.

Med področji, ki jih svet obravnava, so tudi trg dela, pomanjkanje kadrov, razvoj kompetenc, povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom, razbremenitev dela in gospodarstva, zmanjševanje administrativnih ovir ter učinkovitejša poraba javnih sredstev.

Janša je na MOS-u napovedal, da naj bi bile konkretne rešitve pripravljene še letos. Večina širših ciljev je po njegovih besedah že zajeta v koalicijski pogodbi.

Gre za pristop, pri katerem naj bi bili pri oblikovanju gospodarske politike bolj neposredno vključeni tudi gospodarstveniki. Janša je že v začetku septembra poudaril, da želi vlada ustvariti stabilnejše in konkurenčnejše okolje za podjetja ter zmanjšati nepotrebna administrativna bremena.

Janša je že v začetku septembra poudaril, da želi vlada ustvariti stabilnejše in konkurenčnejše okolje za podjetja ter zmanjšati nepotrebna administrativna bremena.

Tudi šolski sistem naj bi se bolj prilagodil gospodarstvu

Prestrukturiranje naj se po Janševih besedah ne bi končalo pri javnem sektorju. Napovedal je tudi prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva. To vključuje prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju.

Razlog je preprost: potrebe gospodarstva se spreminjajo hitreje kot v preteklosti. Podjetja potrebujejo ljudi z novimi znanji s področij digitalizacije, umetne inteligence, avtomatizacije, robotike in drugih tehnoloških področij.

Tudi Strateški svet za gospodarstvo ima med svojimi nalogami povezovanje izobraževalnega sistema z gospodarstvom ter razvoj kompetenc, ki jih potrebuje trg dela.

Obrtniki pričakujejo manj ovir

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je ob odprtju MOS-a poudaril pomen neposrednega dialoga med gospodarstvom in odločevalci. Obrtniki in podjetniki pričakujejo predvsem okolje, v katerem bo lažje ustvarjati, zaposlovati in vlagati v razvoj.

To je tudi ena od osrednjih tem novega koncepta MOS-a. Celjski sejem letos večji poudarek namenja poslovnim priložnostim, podjetništvu, inovacijam, industrijskim in tehnološkim rešitvam, digitalizaciji ter povezovanju podjetij.

Cvar je sicer junija ob ponovni izvolitvi za predsednika OZS poudaril cilje, povezane z izboljšanjem pogojev za delo obrtnikov in malih ter srednjih podjetij, med drugim davčnimi razbremenitvami, debirokratizacijo in digitalnim prehodom.

Od humanoidnih robotov do bi kompozitov

Da se gospodarstvo že danes hitro spreminja, je mogoče videti tudi na samem sejmu.

Na MOS-u so med drugim predstavljene rešitve za uvajanje humanoidnih robotov v delovna okolja, bi kompoziti iz micelija in obnovljivih surovin, pametne naprave za notranjo pridelavo hrane ter rešitve s področij umetne inteligence, digitalizacije in trajnostne gradnje.

Prav tehnološki razvoj bo po pričakovanjih še naprej spreminjal potrebe po delovni sili. Za podjetja bo zato vse pomembnejša kombinacija novih tehnologij, usposobljenih zaposlenih in sposobnosti hitrega prilagajanja.

Letošnji MOS, ki poteka od 16. do 20. septembra, je zato več kot le klasičen sejem izdelkov. Njegova nova zasnova ga postavlja tudi kot prostor za razpravo o tem, kako bo Slovenija v prihodnjih letih organizirala svoje gospodarstvo, javne službe in trg dela.

Gospodarska rast daje vladi prostor za spremembe

Tudi gospodarska slika je trenutno ugodnejša, kot je kazala pomladanska napoved. UMAR je v najnovejši jesenski napovedi navedel, da se bo gospodarska aktivnost letos močneje okrepila, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast zmernejša. Ob tem ostajajo pomembna tveganja, predvsem zaradi geopolitičnih razmer, energetskih trgov in pomanjkanja delovne sile.

Prav v takšnih razmerah Janša vidi priložnost za strukturne spremembe: manj administrativnih bremen, več ljudi tam, kjer jih gospodarstvo potrebuje, bolj prilagojen izobraževalni sistem ter tesnejše sodelovanje med državo in podjetji.

Napoved prestrukturiranja javnega sektorja bo tako ena od zahtevnejših nalog nove vlade. Ključno vprašanje ne bo samo, koliko zaposlenih je v javnem sektorju, ampak predvsem, kako zagotoviti, da bodo javne storitve ostale kakovostne, gospodarstvo pa bo dobilo ljudi, znanje in pogoje, ki jih potrebuje za rast.

Napoved prestrukturiranja javnega sektorja bo tako ena od zahtevnejših nalog nove vlade.