Dvojna predvolilna merila dekana Pravne fakultete v Ljubljani dr. Saša Zagorca

Dekan dr. Saša Zagorc oktobra 2022 ni nasprotoval, ko so študenti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali predvolilno soočenje kandidatov na predsedniških volitvah, tokrat pa je tik pred zdajci prepovedal napovedano soočenje kandidatov parlamentarnih strank pred bližnjimi volitvami v Evropski parlament. 

Študenti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani so bili presenečeni, ko je dekan fakultete, dr. Saša Zagorc, tik pred zdajci (20. aprila zvečer) prepovedal izvedbo predvolilnega soočenja, ki so ga želeli organizirati 22. aprila 2024. Soočili bi se kandidati z list vseh parlamentarnih strank za bližnje volitve v Evropski parlament. Kot so dejali organizatorji iz skupine Pravna Panda, največjega združenja študentov na tej fakulteti, se je vodstvo pri prepovedi sklicevalo na sedmi člen Statuta Univerze v Ljubljani, v katerem je določeno, da »na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank«. V vabilu na dogodek so organizatorji zapisali, da se študenti zavedajo »politične participacije bodočega pravnika, ki mora biti družbeno odgovoren državljan, zato pred prihajajočimi volitvami zopet odpiramo debato in kandidatom dajemo priložnost predstaviti lastna mnenja ter mnenja svojih strank«. Kandidate bi spraševali o migracijskih, evropskih in ustavnih vprašanjih, kam bi se EU morala širiti, ali se slovenska politika preliva v evropsko, ali je zmanjšanje sredstev za Erasmus+ dobra ideja in ali so merila za pomoč Ukrajini in Gazi dvojna ali enojna.

Oktobra 2022 soočenje brez težav

Najavljenim udeležencem in študentom so se pri Pravni Pandi po prepovedi opravičili in opozorili, da so v preteklosti v prostorih fakultete brez težav organizirali več predvolilnih soočenj – med drugim za volitve v Evropski parlament leta 2019 in za parlamentarne volitve ter predsedniške volitve leta 2022. Zakaj je tokrat drugače? Zadnje predvolilno soočenje na fakulteti je bilo tisto za predsedniške volitve, in sicer 10. oktobra 2022, malo po tem, ko je Zagorc začel svoj mandat dekana (pred njim je bil dekan dr. Grega Strban, ki pri tovrstnih soočenjih ni videl nobenih težav). Tedaj so se na fakulteti soočili kandidati Nataša Pirc Musar, Anže Logar in Milan Brglez. Ne pred tistim soočenjem ne po njem niso pri študentskem združenju Pravna Panda prejeli nobenega opozorila o kršitvi. Zagorca smo vprašali, zakaj je kot dekan dovolil soočenje kandidatov pred predsedniškimi volitvami, kaj se je spremenilo od oktobra 2022, da tedaj ni šlo za kršitev Statuta Univerze v Ljubljani, zdaj pa bi šlo in so zato soočenje prepovedali.

Tokrat utemeljitev drugačna

S fakultete so odgovorili, da soorganizatorja navedenega dogodka – Študentski svet Pravne fakultete UL in društvo študentov prava Pravna Panda – na vodstvo Pravne fakultete UL predhodno nista podala prošnje za izvedbo dogodka v prostorih fakultete. »Tako vodstvo z organizacijo omenjenega dogodka predhodno ni bilo seznanjeno. Po prejemu informacije, da naj bi se v prostorih Pravne fakultete UL izvedel tovrsten dogodek, je vodstvo fakultete organizatorje obvestilo, da izvedba takšnega dogodka v prostorih fakultete ni mogoča. Vodstvo je poleg tega upoštevalo tudi dejstvo, da je bil eden od soorganizatorjev omenjenega dogodka organ fakultete in da so bili na vabilih navedeni zgolj logotipi političnih strank brez navedbe oseb, ki naj bi sodelovale na soočenju. Vodstvo fakultete dogodka ni ne prepovedalo ne odpovedalo, temveč le ni omogočilo, da bi se dogodek izvedel v prostorih fakultete.«

Vodstvo dogodka ni ne prepovedalo ne odpovedalo, temveč le ni omogočilo, da bi se ta izvedel v prostorih fakultete.

Brez vsebinskega odgovora

Dodali so še, da »sedanje vodstvo Pravne fakultete lahko komentira le odločitve, ki jih je sprejelo v svojem mandatu. Vodstvo ima v zvezi s tem določeno polje diskrecije in odloča od primera do primera. Odločitve glede izvedbe preteklih dogodkov bodisi niso bile sprejete v času delovanja trenutnega vodstva fakultete bodisi niso primerljive s predstavljenim primerom.«

Razlaga s Pravne fakultete v Ljubljani: Vodstvo ima v zvezi s tem določeno polje diskrecije in odloča od primera do primera.

Dodatno smo vprašali, po čem soočenje predsedniških kandidatov v prostorih fakultete ni primerljivo s tokratnim primerom? Kaj je ključna razlika? Vsebinsko niso odgovorili, pač pa le, »da so bile informacije, ki smo jih podali v našem odgovoru na vaše novinarsko vprašanje, ustrezne, zato ni potrebe po dodatnih pojasnilih«. Gre torej za dvojna merila in samovoljo dekana Zagorca, pri čemer sam izpostavlja svojo diskrecijsko pravico. S takšnim ravnanjem je študentom na fakulteti onemogočil, da bi demokratičen proces spremljali od blizu in da bi od kandidatov neposredno izvedeli, kakšna so njihova stališča.