Električni avtomobil: vozilo prihodnosti ali igračka za premožne? Verjetno oboje.
Sliši se lepo in zelo eko, če se iz »auspuha« ne bi več kadilo in brnelo. Potem bi se lahko na Bližnjem vzhodu, tisti željni vojne, bojevali za črede koz in ne več za nafto. Mi pa bi živeli v čistem okolju. Stvari pa vendar niso tako zelo preproste.
Proizvodnja in prodaja električnih avtomobilov sicer v zadnjih mesecih strmo naraščata. Kljub temu, pa je dan, ko se bomo vsi vozili na elektriko, še precej oddaljen.
Glavna omejitev pri splošnem prehodu na električna vozila je proizvodnja električne energije. Danes še niti približno ne znamo proizvajati toliko električne energije, da bi lahko opustili fosilna goriva.
Glede na to, koliko kilovatov se vozi po cesti v primerjavi s proizvodnjo svetovne energije, so električni avtomobili za vse trenutno le pravljica. Tudi, če pozabimo na požrešni tovorni promet in se osredotočimo le na osebna vozila. Ni realno, da bi danes z električnimi nadomestili 20% vozil. Poleg tega je električna energija, ki jo znamo proizvajati, le v zelo majhnem deležu ekološka.
Seveda se to lahko v desetih letih spremeni in bo recimo 2030 bencin zgodovina, kot so danes telegrafi. Vendar za to najbrž rabimo nov, revolucionaren izum, podoben izumu žarnice, ali še bolje Teslinemu sistemu izmeničnega toka, ki bo spremenil pridobivanje, prenos ter še bolj shranjevanje energije. Do takrat pa bo električni avto zgolj simpatična moda za urbane privilegirance.
Ne gre za nasprotovanje uvajanju vozil na električni pogon, ki bodo najverjetneje povsem običajna vozila naših otrok ali vnukov. Gre predvsem za to, da pogledamo celotno sliko in jih ne predstavljamo nekritično kot pozitivni in ekološki pol v nasprotju z onesnažujočimi vozili na fosilna goriva.
Konkretne pomanjkljivosti, na katere se pri električnih vozilih opozarja, so še omejen doseg z enim polnjenjem, čas polnjenja, odsotnost hrupa (ki je sicer pozitivna, a lahko postane varnostni problem), pa tudi ekološki vidik baterije, ki električni avtomobil poganja.
Seveda je težko, če že ne nemogoče, priti do realne slike, saj informacije in pogledi kar dežujejo iz različnih strani. Tako iz stani naftnih in avtomobilskih lobijev, ki seveda želijo ohraniti svoj primat kot tudi z »elektro« strani. Na sredi so še razne verzije ekologov… ki jih režiserji iger kapitala zelo radi uporabijo v kakšni stranski vlogi.
Videti je, da se zgoraj naštetih omejitev proizvajalci električnih vozil dobro zavedajo. Zato so usmerjeni v prihodnost. Tako s stalnim izboljševanjem vozil kot tudi s proizvajanjem vedno boljših, zmogljivejših in ekološko manj spornih baterij.
Njihov poslovni model je dejansko zavidanja vreden. Podjetje, ki se kiti z imenom elektro genija Nikola Tesle (v Cankarjevem domu je trenutno na ogled odlična razstava o njem) je vodilno v proizvodnji električnih vozil.
Precej dobro pa se spoznajo tudi na marketing. Za novi model Tesla 3, ki je cenejša verzija prestižnejših modelov, so zgolj v dveh tednih prejeli skoraj pol milijona prednaročil. In to ne da bi kdo od kupcev sploh sedel vanj in se z njim zapeljal. Celotni marketing so izpeljali preko družabnih omrežij in tudi naročila za vozila pobirajo preko interneta. Brez posrednikov in salonov, zaradi katerih bi bila končna cena višja.
Zanimiv razvoj se dogaja tudi eno stopnjo višje. Trendu uporabe električne energije sledijo tudi na področju tovornih vozil in delovnih strojev. Trenutno še sicer samo bolj za promocijo kot za kaj drugega, pa vendarle. Zanimivo pa je, da se tukaj ne poudarja v prvi vrsti odsotnost izpustov, pač pa bolj prijazna in predvsem tišja uporaba, ki omogoča delo tudi v središčih mest, ponoči…
Še ena, nikakor majhna ovira, ki jo bodo pred prevzemom vodstva, morali premagati električni avtomobili, pa ni povezana niti z ekologijo niti z baterijo.To je široka paleta čustev, ki smo jih ljudje (bodimo iskreni, predvsem moški) skozi desetletja ponotranjili ob avtomobilih.
V zahodni kulturi ima avto mnogo večji pomen kot zgolj prevozno sredstvo. Je simbol moči, statusa, hitrosti, neodvisnosti, bil naj bi podaljšek naše osebnosti.
Avtomobilske sanje, poleg dobrega avta, vključujejo tudi pristen zvok motorja, za katerim se obračajo glave, vonj po bencinu, značilne vozne lastnosti... Električna vozila glede tega delujejo nekoliko sterilno.
Težko si je predstavljati, da bi nastopala v filmu Need for speed (čeprav je začetni pospešek res impresiven!) ali da bi se nanj s svojo cigareto v ustih naslanjal James Dean… Ali pa tudi!
Videti je, da so nove generacije manj dovzetne za bencinske sanje in prav nanje cilja oglaševanje proizvajalcev električnih vozil.
Nafta je out, elektrika je in …
Proizvodnja in prodaja električnih avtomobilov sicer v zadnjih mesecih strmo naraščata. Kljub temu, pa je dan, ko se bomo vsi vozili na elektriko, še precej oddaljen.
Glavna omejitev pri splošnem prehodu na električna vozila je proizvodnja električne energije. Danes še niti približno ne znamo proizvajati toliko električne energije, da bi lahko opustili fosilna goriva
Glavna omejitev pri splošnem prehodu na električna vozila je proizvodnja električne energije. Danes še niti približno ne znamo proizvajati toliko električne energije, da bi lahko opustili fosilna goriva.
Glede na to, koliko kilovatov se vozi po cesti v primerjavi s proizvodnjo svetovne energije, so električni avtomobili za vse trenutno le pravljica. Tudi, če pozabimo na požrešni tovorni promet in se osredotočimo le na osebna vozila. Ni realno, da bi danes z električnimi nadomestili 20% vozil. Poleg tega je električna energija, ki jo znamo proizvajati, le v zelo majhnem deležu ekološka.
Seveda se to lahko v desetih letih spremeni in bo recimo 2030 bencin zgodovina, kot so danes telegrafi. Vendar za to najbrž rabimo nov, revolucionaren izum, podoben izumu žarnice, ali še bolje Teslinemu sistemu izmeničnega toka, ki bo spremenil pridobivanje, prenos ter še bolj shranjevanje energije. Do takrat pa bo električni avto zgolj simpatična moda za urbane privilegirance.
Za novi model Tesla 3, ki je cenejša verzija prestižnejših modelov, so zgolj v dveh tednih prejeli skoraj pol milijona prednaročil. In to ne da bi kdo od kupcev sploh sedel vanj in se z njim zapeljal.
Konkretne omejitve…
Ne gre za nasprotovanje uvajanju vozil na električni pogon, ki bodo najverjetneje povsem običajna vozila naših otrok ali vnukov. Gre predvsem za to, da pogledamo celotno sliko in jih ne predstavljamo nekritično kot pozitivni in ekološki pol v nasprotju z onesnažujočimi vozili na fosilna goriva.
Konkretne pomanjkljivosti, na katere se pri električnih vozilih opozarja, so še omejen doseg z enim polnjenjem, čas polnjenja, odsotnost hrupa (ki je sicer pozitivna, a lahko postane varnostni problem), pa tudi ekološki vidik baterije, ki električni avtomobil poganja.
Seveda je težko, če že ne nemogoče, priti do realne slike, saj informacije in pogledi kar dežujejo iz različnih strani. Tako iz stani naftnih in avtomobilskih lobijev, ki seveda želijo ohraniti svoj primat kot tudi z »elektro« strani. Na sredi so še razne verzije ekologov… ki jih režiserji iger kapitala zelo radi uporabijo v kakšni stranski vlogi.
Električna prihodnost?
Videti je, da se zgoraj naštetih omejitev proizvajalci električnih vozil dobro zavedajo. Zato so usmerjeni v prihodnost. Tako s stalnim izboljševanjem vozil kot tudi s proizvajanjem vedno boljših, zmogljivejših in ekološko manj spornih baterij.
Njihov poslovni model je dejansko zavidanja vreden. Podjetje, ki se kiti z imenom elektro genija Nikola Tesle (v Cankarjevem domu je trenutno na ogled odlična razstava o njem) je vodilno v proizvodnji električnih vozil.
Precej dobro pa se spoznajo tudi na marketing. Za novi model Tesla 3, ki je cenejša verzija prestižnejših modelov, so zgolj v dveh tednih prejeli skoraj pol milijona prednaročil. In to ne da bi kdo od kupcev sploh sedel vanj in se z njim zapeljal. Celotni marketing so izpeljali preko družabnih omrežij in tudi naročila za vozila pobirajo preko interneta. Brez posrednikov in salonov, zaradi katerih bi bila končna cena višja.
Zanimiv razvoj se dogaja tudi eno stopnjo višje. Trendu uporabe električne energije sledijo tudi na področju tovornih vozil in delovnih strojev. Trenutno še sicer samo bolj za promocijo kot za kaj drugega, pa vendarle. Zanimivo pa je, da se tukaj ne poudarja v prvi vrsti odsotnost izpustov, pač pa bolj prijazna in predvsem tišja uporaba, ki omogoča delo tudi v središčih mest, ponoči…
V zahodni kulturi ima avto mnogo večji pomen kot zgolj prevozno sredstvo. Je simbol moči, statusa, hitrosti, neodvisnosti, bil naj bi podaljšek naše osebnosti.
Avto kot simbol…
Še ena, nikakor majhna ovira, ki jo bodo pred prevzemom vodstva, morali premagati električni avtomobili, pa ni povezana niti z ekologijo niti z baterijo.To je široka paleta čustev, ki smo jih ljudje (bodimo iskreni, predvsem moški) skozi desetletja ponotranjili ob avtomobilih.
V zahodni kulturi ima avto mnogo večji pomen kot zgolj prevozno sredstvo. Je simbol moči, statusa, hitrosti, neodvisnosti, bil naj bi podaljšek naše osebnosti.
Avtomobilske sanje, poleg dobrega avta, vključujejo tudi pristen zvok motorja, za katerim se obračajo glave, vonj po bencinu, značilne vozne lastnosti... Električna vozila glede tega delujejo nekoliko sterilno.
Težko si je predstavljati, da bi nastopala v filmu Need for speed (čeprav je začetni pospešek res impresiven!) ali da bi se nanj s svojo cigareto v ustih naslanjal James Dean… Ali pa tudi!
Videti je, da so nove generacije manj dovzetne za bencinske sanje in prav nanje cilja oglaševanje proizvajalcev električnih vozil.
Zadnje objave
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Sveta Joahim in Ana – Jezusova stara starša
26. 7. 2026 ob 15:16
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Božje kraljestvo je način življenja
26. 7. 2026 ob 6:00
Nadškof Zore zakoncem: »Ni naključje, da sta vidva skupaj«
25. 7. 2026 ob 20:46
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota
26. 7. 2026 ob 17:01
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
hladnikp
Pomembnih dejavnikov tu ni omenjenih
Problem je pozimi ogrevanje, poleti hlajenje, ki bo mečno skrajšalo domet
Še večji problem bo, ko bo država hotela "trošarino" za elektriko, Pri naftnih derivatih država poberi 2/3 cene, verjetno se temu ne bo odpovedala, ko bo električnih vozil več kot kak procent.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.