Na obisk prihaja zunanji minister Izraela Gideon Sar

Vročica je že v zraku, skrajna levica že napoveduje proteste in 'akcije' na lokaciji novega izraelskega veleposlaništva na Dimičevi, medtem ko vlada napoveduje obiske tako z vladnimi predstavniki kot gospodarstveniki. Aktivisti že grozijo z vsem, od tožb do metanja v Ljubljanico, zato lahko upamo, da ne bo prišlo do resnejših izgredov.

Srečanje s politiki in gospodarstveniki

Izraelsko delegacijo vodi zunanji minister Gideon Sar, spremljali jo bodo predstavniki izraelskih podjetij. Gre za politični obrat za 180 stopinj, saj je nekdanja leva vlada poleg Irske in Španije vodila eno najbolj sovražnih politik do Izraela. Po dolgih letih bo Izrael sicer končno odprl veleposlaništvo v Sloveniji, kar je priložnost za nekoliko tesnejše odnose med državama. Izrael je ena najbolj tehnološko razvitih držav in napak bi bilo ne izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja. S slovenskim zunanjim ministrom Tonetom Kajzerjem se bo Sar srečal kasneje, zato uradnih izjav še ni.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da se na forumu z gospodarstveniki srečuje več kot 50 predstavnikov podjetij. Za Slovenijo je pomembno dejstvo, da ima Izrael visoko razvita tehnološka podjetja, ki sodijo v sam vrh svetovnega razvoja. Govorimo o biotehnologiji, razvoju optike, obrambe, laserjev, umetne inteligence itd., kar je priložnost za prodajo in izvoz produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo.

Med podjetji z največjo tržno kapitalizacijo so na primer farmacevtsko podjetje Teva s skoraj 43 milijardami evrov, Elbit s 33 milijardami ali Tower Semiconductor s skoraj 25 milijardami tržne kapitalizacije.

V ospredju 🇸🇮-🇮🇱 poslovnega foruma, ki povezuje več kot 50 predstavnikov podjetij, institucij in investicijskega okolja iz 🇸🇮 & 🇮🇱 so nove priložnosti za trgovino, naložbe, tehnološko sodelovanje ter skupne raziskovalne in razvojne projekte. 🤝

Pred začetkom je Jernej Videtič,… pic.twitter.com/VuwPCMqSoi

— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) September 9, 2026

Evropa Izrael potrebuje, kot Izrael potrebuje Evropo

Za Evropo je sodelovanje z izraelskimi podjetji zanimivo predvsem zaradi naprednih sistemov obrambe. Poleg tega ima recimo obrambno podjetje Elbit več proizvodnih obratov po Evropi, nekaj pa so jih levičarski ekstremisti že napadli. Toda ne glede na razmišljanja se je Izrael v preteklosti pokazal kot ključna država pri obrambi Evrope, nameščanju strateških sistemov in obveščevalni dejavnosti. Politiki v Evropi radi pozabljajo, da bi bilo veliko več terorističnih napadov, če Mosad ne bi dajal informacij o terorističnih celicah. Kot je tista Hezbolahova v Londonu, kjer so pred 10 leti shranili pol tone eksplozivnega materiala.

Zato se ne gre čuditi, da se je komisarka za inovacije, zagonska podjetja in razvoj Ekaterina Zaharieva sestala s šefom Izraelske vesoljske agencije Šimritom Mamanom. Navkljub glasnim klicem za bojkot podjetij iz izraelskih naselbin na Zahodnem bregu je izraelska tehnologija izjemnega pomena za zračno obrambo Evrope predvsem v luči ruske grožnje. Gre za sisteme opozarjanja in prestrezanja, ki so se v Izraelu izkazali za odlične, kajti napadi Hamasa, Irana in Hezbolaha so Izraelu storili minimalno škodo.

Grčija je že podpisala ločen, tri milijarde vreden sporazum z Izraelom

Grčija, Ciper in Izrael imajo že podpisan sporazum o obrambi teritorialnih voda v Sredozemskem morju, predvsem z vidika turških vpadov na članice. Poleg že izvedenih skupnih vojaških manevrov v preteklih letih je Grčija z Izraelom že podpisala tri milijarde vreden sporazum o zračni obrambi, torej zračnem ščitu. Izrael bo zgradil večplastni obrambni sistem, ki bo zagotavljal delno operativnost že v roku treh let.

Rafael Advanced Defense Systems bo dobavil prestrezni sistem Davidova frača, namenjen prestrezanju velikih in balističnih raket. Mobilni sistemi Spyder bodo namenjeni uničevanju brezpilotnikov in drugih podobnih letalnikov, nameščeni pa bodo tudi po grških otokih. Israel Aerospace Industries bo zgradil popolnoma ločen sistem Barak MX za uničevanje letal in raket.

V ceno je vključen še celoten nacionalni komandni center z integrirano umetno inteligenco. Obrambni sistem so Grki poimenovali Ahilov ščit in je del grške nadgradnje obrambe, imenovane Agenda 2030, s katero se bo Grčija zavihtela med pomembnejše vojaške sile v Evropi.

Kdo je Gideon Sar

Gideon Sar je bil rojen leta 1966 v Tel Avivu, njegov oče pa se je osebno poznal z Benom Gurionom. Gre za pravnika, ki je vojsko služil v Golanski brigadi, ki je imela eno pomembnejših vlog pri obrambi Izraela. V parlament je bil izvoljen že leta 2003 na listi Likuda, vodil je odbora za migracije in ženske zadeve, med letoma 2006 in 2009 pa je bil še namestnik predsednika parlamenta. Leta 2009 je postal minister za izobraževanje in leta 2013 še za notranje zadeve.

Likud je zapustil leta 2020 in ustanovil svojo stranko Novo upanje ter leta 2022 kandidiral na skupni listi stranke Bennyja Gantza. Septembra 2024 je vstopil v Netanjahujevo vlado, ker je po eni strani reševal šibak status Likuda v parlamentu, po drugi strani pa si je želel aktivnega sodelovanja v vojni proti Hamasu. Sar je znan predvsem po kontroverznih mnenjih glede Zahodnega brega, kajti nasprotuje politiki dveh držav. Zavzema se za priključitev Zahodnega brega Izraelu; poudarja tudi, da bi se Palestinci lahko priključili Jordaniji brez Judeje in Samarije.

Slovenska levica se pripravlja na proteste

Že poznana združba uličnih aktivistov je aktivirala vse svoje sile za veliki protest pred odprtjem izraelske ambasade, kar sicer ni bilo nepričakovano. Medtem je časopisna hiša Delo v slogu nekih drugih časov izpred 80 let objavila spisek več deset podjetij, ki sodelujejo z Izraelom. Inštitut 8. marec, ki ga je letos obiskal milijarder in financer tudi ekstremističnih gibanj Alexander Soros, je zagnala peticijo proti odprtju veleposlaništva zaradi t. i. genocida. Naj spomnimo, da gre za skrajno leve organizacije, ki nikoli ne obsodijo islamističnih terorističnih gibanj in Hamasovega pokola 7. oktobra 2023.

Predstavnica Inštituta 8. marec Nika Kovač poziva k umiku veleposlaništva s sloganom »ne v našem imenu«, čeprav kdo naj bi bili »mi« oziroma v imenu koga se za to zavzema, ni razkrila. Pravi, da se bori graditi svet, v katerem ne bo nihče diskriminiran, preganjan ali ubit zaradi svoje vere, etničnega prepričanja, nacionalnosti itd.

Skrajno leve organizacije nikoli ne obsodijo islamističnih terorističnih gibanj in Hamasovega pokola 7. oktobra 2023.

Toda če je tako, potem je čas, da svoje palestinske kolege, s katerimi pripravlja protest, povpraša, zakaj se je število kristjanov na Zahodnem bregu zmanjšalo skoraj na nič, medtem ko v Gazi praktično ne obstajajo več. Ali bi dovolili gradnjo novih cerkva? Morda bi lahko zastavila vprašanje o morebitnih pravicah Judov v novi palestinski državi in ali bodo ti lahko imeli visoke politične in vojaške funkcije, kot jih imajo izraelski Arabci v Izraelu? Lahko bi zastavila vprašanje, ali bodo še naprej preganjali istospolno usmerjene Palestince ter kako bo s pravicami žensk. Ali se bo ženska lahko poročila s kristjanom ali judom?