Energetska podjetja opozarjajo na likvidnostno krizo "brez primere" v Evropi
Sektor električne energije se sooča s "popolno nevihto", saj so visoke cene plina prizadele marže evropskih energetskih podjetij v času, ko je za spodbujanje zelenega prehoda potrebnih več kot 100 milijard evrov naložb na leto, pravijo predstavniki industrije.
Visoke cene plina ne škodujejo le kupni moči gospodinjstev, temveč tudi elektroenergetskim podjetjem, ki so pod "likvidnostnim pritiskom brez primere", kar sproža "ekstremne pozive k doplačilu", je dejal Kristian Ruby, generalni sekretar Eurelectric, združenja elektroenergetske industrije EU.
"Če se cena zviša za faktor 10, se nenadoma pojavi ogromno likvidnostnih zahtev za kritje zavarovanja. Temu se ne morete izogniti," je povedal za EURACTIV.
Komunalna podjetja prodajajo večino svoje energije več let vnaprej, da bi zagotovila določeno ceno, in sicer v skladu z dogovorom, ki od njih zahteva, da na račun položijo "minimalno kritje" kot varnostno mrežo za primer, da ne izpolnijo svojih obveznosti, preden je energija proizvedena in dejansko vstopi na trg.
Poziv h kritju se zgodi, če sredstva na računu padejo pod zahtevano minimalno kritje za posel, zaradi česar mora podjetje posel zavarovati z več gotovine.
Cene električne energije na veleprodajnem trgu so se med januarjem 2021 in avgustom 2022 zaradi zmanjšanja oskrbe s plinom povečale za 532 %, kaže v sredo (7. septembra) predstavljeni Eurelectricov energetski barometer. "In to sproža sorazmerno povečanje potreb po zavarovanju," je dejal Ruby.
Drugi kazalnik je količina likvidnosti na terminskih trgih, ki se je zmanjšala za 40 %, je dejal Ruby. "In kaj to pomeni? To pomeni, da ta ogromna zavarovanja odvračajo vlagatelje. Nihče nima zmogljivosti, da bi se spopadel s temi ogromnimi zahtevami glede zavarovanj."
Visoke cene plina ne škodujejo le kupni moči gospodinjstev, temveč tudi elektroenergetskim podjetjem, ki so pod "likvidnostnim pritiskom brez primere", kar sproža "ekstremne pozive k doplačilu", je dejal Kristian Ruby, generalni sekretar Eurelectric, združenja elektroenergetske industrije EU.
"Če se cena zviša za faktor 10, se nenadoma pojavi ogromno likvidnostnih zahtev za kritje zavarovanja. Temu se ne morete izogniti," je povedal za EURACTIV.
Komunalna podjetja prodajajo večino svoje energije več let vnaprej, da bi zagotovila določeno ceno, in sicer v skladu z dogovorom, ki od njih zahteva, da na račun položijo "minimalno kritje" kot varnostno mrežo za primer, da ne izpolnijo svojih obveznosti, preden je energija proizvedena in dejansko vstopi na trg.
Poziv h kritju se zgodi, če sredstva na računu padejo pod zahtevano minimalno kritje za posel, zaradi česar mora podjetje posel zavarovati z več gotovine.
Cene električne energije na veleprodajnem trgu so se med januarjem 2021 in avgustom 2022 zaradi zmanjšanja oskrbe s plinom povečale za 532 %, kaže v sredo (7. septembra) predstavljeni Eurelectricov energetski barometer. "In to sproža sorazmerno povečanje potreb po zavarovanju," je dejal Ruby.
Drugi kazalnik je količina likvidnosti na terminskih trgih, ki se je zmanjšala za 40 %, je dejal Ruby. "In kaj to pomeni? To pomeni, da ta ogromna zavarovanja odvračajo vlagatelje. Nihče nima zmogljivosti, da bi se spopadel s temi ogromnimi zahtevami glede zavarovanj."
Povezani članki
Zadnje objave
Odlogi šolanja ostajajo pogosti kljub manjšim generacijam prvošolcev
10. 11. 2026 ob 13:30
Na vlakih tudi letos med in jabolka
10. 11. 2026 ob 13:27
Transparent »Zadnja vlada Primorcev nima rada« sprožil ostre odzive vladnih politikov
10. 11. 2026 ob 12:27
Umazana igra Svobode: mladim obljublja prihodnost, v kampanji pa računa na strah
10. 11. 2026 ob 7:02
Srbija v Sloveniji
10. 11. 2026 ob 6:00
1 komentar
rasputin
Sektor električne energije se sooča s “popolno nevihto”, saj so visoke cene plina prizadele marže evropskih energetskih podjetij v času, ko je za spodbujanje zelenega prehoda potrebnih več kot 100 milijard evrov naložb na leto, pravijo predstavniki industrije.
***
Če je nevihta, potem se delovni načrti recimo v gradbeništvu ali kmetijstvu spremenijo. Očitno bo treba zeleni prehod, ki je itak utopija, ustaviti, ali najbolje nanj čim bolj pozabiti, ker nikoli ne bo mogel nadomestiti stabilnih virov električne energije.
Naravnost groteskno je govorjenje, da elektroindustrija potrebuje 100 milijard na leto ob tem, ko se potrošniki dušijo v položnicah, ki jih ne morejo plačati, industrija pa zmanjšuje svojo proizvodnjo, kar je vse pot v revščino.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.