Epidemija duševnih težav: otroci na pregled čakajo tudi po leto in več

Slovenski otroški in mladostniški psihiatri so vsakodnevno v stiku z otroki in družinami v hudih duševnih stiskah, čakalne dobe za prvo obravnavo v otroški in mladostniški psihiatriji pa ostajajo alarmantno dolge. 

Za napotitev pod »zelo hitro« so se čakalne dobe v letu 2024 podaljšale za dodatna dva meseca, za napotitev pod »redno« za dodatnih šest mesecev. V praksi to pomeni, da mladostnica, ki se vsak dan samopoškoduje, na prvi pregled čaka povprečno 11 mesecev, osemletnik s sumom na motnjo pozornosti pa kar 25 mesecev.  

Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo (ZOMP) je skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) na Ministrstvo RS za zdravje lani večkrat poslalo konkreten predlog za rešitev alarmantnega stanja. Predlagali so razširitev timov v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kar bi omogočilo, da bi zaposlili dva specialista otroške in mladostniške psihiatrije namesto sedanjega enega. Ministrstvo za zdravje se ni odzvalo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je predlog zavrnil z obrazložitvijo, da bi to lahko privedlo do resnih motenj v financiranju – čeprav so znanstvene raziskave večkrat potrdile, da zgodnja obravnava in zdravljenje duševnih motenj nista le učinkovitejša, temveč tudi finančno ugodnejša za državo. Število otrok in mladostnikov v stiski pa medtem narašča. Samo med letoma 2018 in 2022 je prišlo do 23-odstotnega porasta napotitev k otroškim psihiatrom na sekundarni ravni ter kar 41-odstotnega porasta nujnih napotitev v urgentne centre na terciarni ravni – pri slednjih primerih gre za samomorilno ogrožene otroke in mladostnike, mlade z akutno psihotično motnjo, hudo motnjo hranjenja ...  

Glede na dodatno podaljšanje čakalnih dob lahko sklepamo, da se trend naraščanja nadaljuje. »Ob takšnem porastu duševnih stisk med otroki in mladostniki in v skladu z usmeritvijo Evropske komisije in Evropskega parlamenta bi Vlada RS morala izpeljati široke ukrepe, ki jih žal ni na vidiku,« so opozorili v ZOMP. Poleg povečanja števila specialistov v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov so predlagali še razvoj preventivnih programov (npr. šol za starše, programov za izboljšanje zgodnje navezanosti ter zmanjševanje uporabe elektronskih naprav in vrstniškega nasilja), posodobitev šolskega sistema, ki bi zmanjšal stres in spodbujal čustvene ter socialne veščine, ter posodobitev socialnega sistema s programi pomoči družinam. 

O posledicah epidemije, o vplivu permisivne zgodbe in drugih vzrokih za težave otrok in mladostnikov na duševnem področju, preberite v nadaljevanju.