Zadnje opozorilo Sloveniji

Ko so Robert Golob, Luka Mesec in Matej Arčon na zadnji seji vlade državljanom predstavljali uspehe svojega štiriletnega mandata, je iz Bruslja prišlo sporočilo, ki je zasenčilo vse njihove samohvale.

Evropska komisija sicer proti Sloveniji ni sprožila postopka zaradi čezmernega primanjkljaja. Toda vsakdo, ki je prebral tudi drugo polovico poročila in ne zgolj naslova, je lahko razumel bistvo: Bruselj je Sloveniji izrekel opozorilo.

Eno najresnejših opozoril v zadnjih letih

Evropska komisija je jasno zapisala, da bi lahko postopek proti Sloveniji sprožila že jeseni, če država ne bo pravočasno sprejela zadostnih in verodostojnih popravljalnih ukrepov. To ni diplomatska formalnost. To je uradni signal evropskih institucij, da slovenske javne finance drsijo v smer, ki postaja problematična.

Če prevedemo bruseljski jezik v jezik običajnih ljudi: Slovenija se je kazni za las izognila.

Golobova vlada govori o uspehu, Bruselj o tveganju

Največji paradoks zadnjega dne Golobove vlade je bil prav kontrast med tem, kar smo poslušali v Ljubljani, in tem, kar so ugotavljali v Bruslju. V Ljubljani smo poslušali zgodbo o uspešnem mandatu, o razvojni Sloveniji in o dobrem stanju javnih financ.

V Bruslju pa so zapisali, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa celo 3,5 odstotka BDP. Ocenili so tudi, da rast javne porabe ostaja previsoka in da bodo brez dodatnih ukrepov fiskalna tveganja še naraščala.

Bruselj ocenil, da razlog za letošnji presežek primanjkljaja v veliki meri predstavljajo povečani obrambni izdatki, zaradi katerih je Sloveniji odobrena posebna odstopna klavzula. Poljudno povedano: Slovenije ni rešila odlična fiskalna politika Golobove vlade, rešile so jo izredne okoliščine.

Zaskrbljujoč del poročila je tisto, kar prihaja

Če bi bile javne finance res tako stabilne, kot zatrjuje odhajajoča vlada, Bruselj ne bi omenjal možnosti sprožitve postopka že čez nekaj mesecev. Če bi bila fiskalna slika prepričljiva, ne bi zahteval dodatnih popravljalnih ukrepov. Če bi bile projekcije vzdržne, Slovenija danes ne bi bila predmet takšnih razprav.

Evropska komisija glede na podatke pričakuje nadaljnje poslabšanje. Po njihovih ocenah se bo primanjkljaj prihodnje leto še povečal. To pomeni, da se Slovenija še približuje območju tveganja, zato je opozorilo tako resno.

Bruselj sporoča, da so bile javne finance v zadnjih letih vodene na način, ki brez dodatnih ukrepov ne zagotavlja dolgoročne stabilnosti.

Račun ostaja novi vladi

Posebej povedno je, da se je opozorilo Evropske komisije pojavilo prav v trenutku menjave oblasti.

Golobova vlada je zadnje tedne svojega mandata hitela zmanjševati proračunsko porabo, iskati dodatne prihodke in popravljati fiskalno sliko. Toda vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak davkoplačevalec, je preprosto: če so bile javne finance res v tako dobrem stanju, zakaj je bilo treba tik pred odhodom izvajati izredne popravke?

Odgovor na vprašanje, zakaj je morala vlada tik pred odhodom iskati prihranke in popravljati proračunske projekcije, je precej preprost. Dejanske številke so bile bistveno manj spodbudne od političnih sporočil, ki smo jih poslušali zadnja leta. Medtem ko je vlada javnosti zagotavljala, da so javne finance stabilne in pod nadzorom, so podatki kazali drugačno sliko – rast porabe, povečevanje primanjkljaja in vse večja fiskalna tveganja za prihodnja leta.

To je opazila tudi Evropska komisija. Bruselj je v svoji oceni opozoril na tveganja, izpostavil potrebo po dodatnih korektivnih ukrepih ter jasno nakazal možnost sprožitve postopka zaradi čezmernega primanjkljaja, če Slovenija ne bo pravočasno ukrepala. Takšnega sporočila ne moremo razumeli kot pohvalo vladi v odhodu; precej bolj spominja na resno opozorilo, da so se javne finance v zadnjih letih oddaljile od poti, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost.

Ukrepi, ki jih bo morala sprejeti nova vlada

Politične koristi povečevanja porabe je pobirala vlada Roberta Goloba. Fiskalno streznitev pa bo očitno izvajala vlada, ki prihaja.

Vlada v odhodu bo verjetno skušala današnjo odločitev predstaviti kot dokaz uspešnega upravljanja javnih financ. Toda takšna interpretacija preprosto ne zdrži resne presoje.

Če bi šlo za uspeh, Evropska komisija ne bi napovedovala možnosti postopka že jeseni.

Če bi šlo za uspeh, Evropska komisija ne bi napovedovala nadaljnjega povečevanja primanjkljaja.

Če bi šlo za uspeh, Slovenija danes ne bi bila med državami, ki jih Bruselj posebej spremlja zaradi fiskalnih tveganj.

Zato današnja odločitev ni oprostilna sodba za Golobovo vlado, ampak je zadnje opozorilo.

Opozorilo, da je Slovenija po štirih letih rekordne porabe, številnih novih obremenitev in z malo izvedenimi reformami prišla do točke, ko evropske institucije prvič resneje dvigujejo obrvi.

In ko Bruselj začne opozarjati na javne finance, je to znak, da je politika opozorila preslišala že precej prej.