Zdravstveni sistem potrebuje konkretne spremembe

Zdravstvo je kompleksen sistem, zato ga parcialni, administrativno naravnani ukrepi ali zgolj popravki zakonov ne bodo izboljšali. Potreben je sistematičen pristop po korakih, na osnovi celovite primerjalne analize (z državami z dobrim delovanjem zdravstva) vzrokov slabega delovanja posameznih področji zdravstva (osnovnega – primarnega, bolnišnic – sekundarnega, akademskega – terciarnega, in zavarovalništva), NIJZ ter z ustreznimi obvezujočimi ukrepi z roki in nosilci.

Ali poznamo prave razloge za čakalne dobe, ali ugibamo zakaj do njih prihaja, ali se poslužujemo očitkov, ki ne držijo? Vzroki so različni na primarnem nivoju oz. bolnišnicah. Za stanje pacientov ne zadostuje zbrani denar; ali zdravniki res ne opravijo svojega dela v bolnišnici, ali je razlog defenzivna medicina, slaba komunikacija ...

Kakšni so razlogi za pomanjkanje družinskih, urgentnih zdravnikov, ginekologov, pediatrov? Ali je odgovor sedanja kolektivna pogodba?

Kje in zakaj pride do razlik v plačilu zdravnika za storitev v JZ in pri koncesionarju, zasebniku in kako je to urejeno v EU? Ali pri odločanju igra vlogo ideologija?

Ali je zdravstvo, še posebej bolnišnična dejavnost, organizirano racionalno? Zakaj imamo na razdalji 60 km (Ljubljana - Jesenice) tri krat organizirano ginekološko porodniško bolnišnično dejavnost? Pri tem bi nam pomagali podatki o kakovosti in varnosti po bolnišnicah, oddelkih.

Ali imamo v Sloveniji zdravstveno zavarovalnico ali socialni zavod, kot v Jugoslaviji? Zavarovalništvo mora biti v rokah prave zavarovalnice, brez vpliva dobaviteljev (tudi farmacije), brez sindikatov. Zakaj imamo še vedno delilnico denarja po planu in ne prave zavarovalnice? Ljudem moramo jasno predstaviti, kako zberemo denar ter kako in zakaj ga razdelimo, kaj in koliko si lahko za ta denar privoščimo.

Vsekakor moramo realizirati in ne samo pisati neuresničljive zakone na področju kakovosti (namenjeno pacientom) in varnosti (namenjeno zaposlenim) v zdravstveni dejavnosti.

Ker je EU prepustila urejanje zdravstva članicam, sprememb, prepotrebnih glede na demografijo in razvoj medicine, v organizaciji, financiranju, upravljanju zdravstva, pri nas ni bilo!

Zakaj je potreben stalen boj proti koncesionarjem, ko vemo, da zaradi financiranja sodijo v javni sistem?

Zakaj ob pomanjkanju denarja dovoljujemo, da nas dobavitelji izsiljujejo s cenami? Zakaj ne ravnamo tako kot na Taiwanu, kjer je za najdražje materiale (ki prekoračujejo zmožnosti financ iz obveznega zavarovanja), potrebno dodatno zavarovanje?

Zakaj ne priznamo, da samo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem (ob dodatku obveznega prispevka) ne moremo financirati vseh potreb pacientov? To so v EU že zdavnaj ugotovili!

Zakaj ves čas govorimo o vzdržnosti financiranja zdravstva, pri tem pa se tega problema ne lotimo in vse, vključno z ZZZS, njegovo skupščino, Upravnim odborom pod vlivom politike ohranjamo po starem?

Ob omenjanju ZZZS in s tem vprašanj, povezanih s financiranjem bolnišnic (kjer porabimo 60% denarja), s pomočjo SPP-DRG (DRG sistem je metoda razvrščanja pacientov, ki standardizira cene zdravstvene oskrbe z združevanjem klinično podobnih stanj in postopkov), naj vprašam:

• Zakaj sistema SPP- DRG tega stalno ne posodabljamo, kot to delajo v tujini? Razvoj v medicini je skokovit! Zakaj ob tem sistemu financiranja nimamo realnih podatkov o kakovosti? Zakaj? Problemi ob sistemu DRG! Ker je plačilo v sistemu SPP: DRG fiksno,
• Zakaj so bolnišnice finančno nagrajene za čim hitrejše in varnejše zdravljenje in odpust pacientov? Ob tem imamo izrazit primanjkljaj kadra na primarnem nivoju, kamor taki, hitro odpuščeni pacienti prihajajo. O tem minister g. dr. Keber ob uvedbi DRG, ni razmišljal.

Problemi, rešitve v povezavi z SPP - DRG

Čeprav je sistem DRG učinkovit, lahko povzroči nenamerne ali celo namerne posledice, ki zahtevajo natančno spremljanje s strani zdravstvenih organov: bolnišnice lahko umetno pretiravajo z resnostjo diagnoze v zdravstveni dokumentaciji, da bi pacienta potisnile v višje plačano raven DRG.

»Izbira češenj« pacientov: ponudniki lahko dajejo prednost sprejemu pacientov z nizkim tveganjem, ki so zelo dobičkonosni v okviru stopenj DRG, hkrati pa se izogibajo kompleksnim pacientom, katerih zdravljenje stane več kot fiksno povračilo.

Da bi se spopadli s temi težavami, sodobni sistemi DRG uporabljajo prilagoditve za izstopajoče vrednosti (dodatna plačila za izjemno drage primere). 

Poleg tega bi morale regulatorne institucije v državi vzpostaviti natančen nadzorni sistem nad kakovostjo, da bi preprečile nedovoljeno ravnanje!

V nekaterih državah te vplive zmanjšujejo s specializacijo bolnišnic (NL) in ob tem z nižjimi cenami zaradi učinkovitejše izrabe opreme, prostorov in kadrov.

Ostanimo pri naši blagajni (ZZZS), ki jo neupravičeno imenujemo zavarovalnica.

1. Kaj menite o tem, da glede našega obveznega zdravstvenega zavarovanja nimamo nobene pisne pogodbe? Brez nje o vseh naših pravicah odloča skupščina ZZZS, v sodelovanju s sindikati in dobavitelji, z oblikovanjem Pravil zdravstvenega zavarovanja? Prilivi v ZZZS se pogosto zaradi zmanjšanja števila zaposlenih znižajo. ZZZS ob tem sredi leta zniža ceno storitvam, ne glede na podpisano letno pogodbo. Torej: samo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in dodatnim obveznim prispevkom nismo (in nobena država v EU) sposobni financirati vseh potreb, kaj šele zahtev, pacientov!
2. Ob ohranjanju »statusa quo« glede števila bolnišnic, njihovih oddelkov in s tem velikih neracionalnosti (od Ljubljane do Jesenic imamo na razdalje 60 km 3-krat ginekološko-porodniške oddelke), denar deli plansko in s tem ohranja bolnišnične kapacitete, ne glede na vsebino in kakovost storitev. V nasprotnem primeru naleti na proteste lokalnih skupnosti s podporo lokalne politike. To je nesprejemljivo, a mogoče, ker nimamo podatkov o kakovosti in varnosti v bolnišnicah in oddelkih. Torej: potrebna je racionalizacija dela zaradi izkoriščenosti kadra, opreme, zadostnega števila posegov, kar zagotavlja kakovost in varnost. Dati je treba pooblastila in odgovornost vodstvom bolnišnic in njihovim svetom.
3. Bistveno je, da klinični strokovnjaki, ekonomisti in statistiki redno organizirajo preglede plačilnih standardov DRG, da se zagotovi njihova racionalnost in pravičnost, hkrati pa se še izboljša učinkovitost DRG.
4. Ob ureditvi zavarovanj, kot jih imajo države v EU, je nujna uvedba participacije, z omejitvijo % glede na dohodek – pokojnino zavarovanca – na letnem nivoju. Otrokom, študentom in socialno ogroženim je treba zagotoviti kritje iz proračuna!

Naštetih je le nekaj pomembnih vprašanj in nakazanih možnih rešitev za izhod iz krize našega zdravstva, do sedaj podvrženega ideologiji preteklosti. Ti ideologi nas še kar naprej zavajajo, kako dobro zdravstvo smo imeli v Jugoslaviji! Toda podatki tega ne potrjujejo. Z delom sem začel leta 1972 in za to trditvijo stojim in lahko tudi natančno obrazložim. Res pa je, da ni bilo čakalnih dob, naredili smo vse in zato leto za letom tiskali denar in imeli katastrofalno inflacijo!