Točki o parlamentarnih preiskavah so (spet) umaknili z dnevnega reda

Parlamentarni preiskavi o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank tudi v tretjem poskusu nista prišli do obravnave. Potem ko državni zbor 30. junija in 10. julija ni potrdil dnevnega reda izrednih sej, je parlamentarna večina tokrat obe točki umaknila z dnevnega reda redne septembrske seje. Koalicija vztraja, da je treba počakati na referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, opozicija pa ji očita novo kršitev ustave.

Parlamentarni preiskavi naj bi bili odrejeni v petek, vendar je parlamentarna večina danes obe točki umaknila z dnevnega reda septembrske redne seje. Umik so predlagali poslanci koalicijskih SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov, podprli pa so ga tudi poslanci Resnice. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović se je glasovanja vzdržal. Do obravnave istih zahtev za preiskavi ni prišlo že na dveh poletnih izrednih sejah, ko so poslanci zavrnili kar celoten dnevni red. Prvič se je to zgodilo 30. junija. Dnevnemu redu je nasprotovalo 38 poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice, podprlo pa ga je 34 poslancev Svobode, SD ter Levice in Vesne. Štirje poslanci Demokratov so se takrat vzdržali.

Deset dni pozneje so tudi Demokrati glasovali proti. Dnevni red je 10. julija dobil 37 glasov podpore, proti jih je bilo 46. Robert Golob je po glasovanju napovedal, da bodo varstvo iskali na ustavnem sodišču. Stevanović je poudarjal, da imajo poslanci pravico glasovati po svoji volji, in izrazil pričakovanje, da bi o komisijah odločali po referendumu. Poleg tega je izrazil željo, da bi zahteve obravnavali ločeno, pri preiskavi financiranja pa bi vključili vse politične stranke, ne le nekaterih.

Koalicija ne želi pomesti pod preprogo, želi pa enaka pravila za komisije

Volivci bodo 11. oktobra na referendumu odločali o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel maja. Ta med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem - posamezniki, ki bi bili predmet preiskave, te možnosti po novi ureditvi ne bi več imeli. Koalicija želi zato z odreditvijo obeh preiskav počakati na izid referenduma. Andrej Poglajen (SDS) je pojasnil, da bi komisiji, če bi ju ustanovili zdaj, delovali po veljavni zakonodaji, pozneje ustanovljene komisije pa ob uveljavitvi novele po spremenjenih pravilih. Po njegovih besedah torej ne gre za zavračanje preiskav, temveč za čakanje na odločitev, katera pravila bodo veljala.

Na razlikovanje med komisijami je opozorila tudi Elena Zavadlav Ušaj iz stranke Demokrati. Obenem je opozicijo spomnila na njeno ravnanje v prejšnjem mandatu, ko na dnevni red ni uvrstila preiskave Gen-I. Lena Grgurevič (Svoboda) je današnji umik označila za nespoštovanje ustave in zlorabo postopka ter napovedala ovadbe. Franc Breznik (SDS) je njeno napoved pripisal nerazumevanju prava.

O odreditvi preiskav ne bi glasovali

Preiskavi o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank je zahtevala najmanj tretjina poslancev, zato ju mora državni zbor po ustavi odrediti. O njuni odreditvi poslanci ne bi glasovali, temveč bi se na plenarni seji seznanili z zahtevama. Parlamentarna večina je junija in julija to preprečila z zavrnitvijo dnevnega reda, tokrat pa z umikom obeh točk.

Na seji komisije državnega zbora za poslovnik so 16. julija o tem razpravljali tudi ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj. Strinjali so se, da mora državni zbor preiskavo na zahtevo najmanj tretjine poslancev odrediti, preprečevanje njene odreditve z zavračanjem dnevnega reda pa so ocenili kot kršitev ustave in poslovnika. Cerar je ob tem poudaril, da svobodni poslanski mandat poslancev ne odvezuje spoštovanja ustave in zakonov.

Ustavno sodišče odpravilo avtomatični odlog

Vmes je ustavno sodišče na zahtevo državnega sveta presojalo tudi spremembe zakona o parlamentarni preiskavi, sprejete leta 2024. Z delno odločbo z 10. septembra je razveljavilo določbo, po kateri državni zbor ni smel imenovati preiskovalne komisije, dokler ustavno sodišče ni odločilo o vloženi zahtevi za presojo akta o odreditvi preiskave. Že sama vložitev zahteve je torej preprečila začetek dela komisije. Po presoji ustavnega sodišča takšno avtomatično čakanje ni vedno potrebno. Sodniki so opozorili tudi na možnost, da bi upravičeni predlagatelji vlagali zahteve, za katere bi vedeli, da nimajo možnosti za uspeh, vendar bi jim politično koristil že odlog preiskave.

Odločitev ne odpravlja možnosti ustavne presoje parlamentarnih preiskav. Ustavno sodišče lahko ob izpolnjenih pogojih še vedno začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, vendar mora o tem posebej odločiti. Vložitev zahteve sama po sebi ne bo več preprečevala imenovanja komisije. Prav tako ne gre za odločitev o majski noveli, o kateri bodo volivci odločali 11. oktobra, temveč za poseg v že veljavno ureditev.

Poglajen je danes zatrdil, da bi preiskavi odredili na podlagi neustavnega zakona. Vendar ustavno sodišče ni razveljavilo celotnega zakona, temveč določbo o avtomatičnem odlogu imenovanja komisije. O preostalih določbah, ki jih izpodbija državni svet, bo odločalo posebej.