EU nista le Berlin in Pariz

Nekaj let nazaj smo o EU govoril kot o francosko-nemškem vlaku. V zadnjem času, še posebej od begunske krize naprej pa je opaziti, da se evropska politika ne načrtuje le v Berlinu in Parizu.

Malokrat smo slišali za Višegrajsko skupino, ki v naslednjem letu praznuje 25 letnico svojega obstoja. Tuji mediji so jih poimenovali nekakšen vzhodno-evropski Benelux in treba je priznati, da so s svojim stališčem o prostovoljni solidarnosti prispevale k drugačnemu dojemanju begunske krize.

Članice Višegrajske skupine, Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka dokazujejo, da se je mogoče povezovati ne glede na politično prepričanje, na velikost države in predvsem da je povezovanje možno daleč od bruseljskega elitizma.

Združuje jih predvsem predvsem prizadevanje za skupno zaupanje in solidarnost, prav to, kar v tem trenutku EU najbolj manjka. Mogoče je njihova 25-letnica tisti čas, ko bo njihovo delovanje dobilo še večji pomen.

Težave britanskega premiera Camerona

Na drugi strani EU pa se britanski ministrski predsednik David Cameron sooča z očitki glede njegovih stališč o beguncih. Pred tednom dejal, da Velika Britanija ni pripravljena sprejeti niti begunca več. Po slikah utopljenega dečka Aylana Kurdija je, tudi pod pritiskom javnosti, svoje stališče nekoliko omilil.

Na včerajšnji seji parlamenta je svoje strankarske kolege presenetil z napovedjo, da bo Velika Britanija sprejela 20 tisoč beguncev. V nadaljevanju je dejal, da se bo to zgodilo postopoma v naslednjih petih letih, za kar je požel neodobravanje opozicije.

Cameron je že tako razpet med razpisanim referendumom za britanski izstop iz EU ter trenutnim slabim položajem stranke v očeh javnosti. Veliko se govori, da najbolj desni del stranke ni zadovoljen z njegovo politiko.



Migranti v francoskem mestu Calais skušajo prečkati ograjo in skozi predor pod Rokavskim prelivom doseči Veliko Britanijo.