Evropa v plamenih

Skoraj petsto tisoč hektarjev – toliko gozda, grmičevja in kmetijske zemlje je od januarja do avgusta 2026 zgorelo na ozemlju Evropske unije, kaže baza podatkov Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS), ki jo vodi Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC). Številka ustreza dobri četrtini celotne površine Slovenije. 

Gre za žgoče poletne mesece, ko je ogenj pokazal svojo moč. Požari niso več težava le Grčije, Španije in Portugalske; zagorela je Francija, ki je doslej veljala za relativno varno državo, gorelo je v Nemčiji in na Poljskem, kjer velikih gozdnih požarov v zgodovini skoraj ni bilo.

Francija je izgubila nadzor

Najbolj zgovoren podatek letošnje sezone prihaja iz Francije. Po podatkih EFFIS je na francoskem ozemlju do avgusta pogorelo 92.871 hektarjev, kar je 529 odstotkov več od dvajsetletnega povprečja, ki znaša 14.756 hektarjev. Požari so se razširili globoko v notranjost države in proti severu, kar potrjuje, da tveganje ni več omejeno na sredozemski jug.

Skoraj šestkrat več zgorele površine od dolgoročnega povprečja je znak sistemskega in klimatskega zloma.

In just a few seconds, here’s a recap of the mega wildfire that devastated the Gironde region.
A fire of this magnitude had not been seen since 1949. 🔥

A heartfelt thank you to the #Firefighters #Pompiers who risk their lives every single day 🙏

Thank you as well to the… pic.twitter.com/Qg22aezMmx

— Virginie Sigonney 🇫🇷 (@GinieSigonney) July 31, 2026

This is what the mountains surrounding Valencia, Spain, look like after the wildfire.

📹 fernandolm81/IG pic.twitter.com/s51ULfTwTM

— Weather Monitor (@WeatherMonitors) August 1, 2026

Europe's #wildfire emergency has eased across much of western Europe, but the crisis is shifting east to Greece and Italy as heatwaves, drought and strong winds persist into early August.

In France, wildfires in the Gironde region have been contained after burning about 42,000… pic.twitter.com/Cxb5bwikyT

— CGTN (@CGTNOfficial) August 2, 2026

It's going to be a long difficult night. This is in Plomari on the Greek island of Lesbos at the moment. pic.twitter.com/7gAL483zFs

— Volcaholic 🌋 (@volcaholic1) July 29, 2026

Bonitetna hiša Morningstar DBRS ocenjuje finančno škodo v Franciji na med 10 in 15 milijard evrov, kar bi francosko požarno sezono 2026 uvrstilo med najdražje v zgodovini države. Ključna podrobnost, ki jo francoski mediji redko izpostavijo, je, da škoda zaradi gozdnih požarov ni krita v okviru državne sheme za kompenzacijo naravnih nesreč, znane kot »Cat-Nat«. Breme tako v celoti nosijo zasebne zavarovalnice, lastniki gozdov in lokalne občine, katerih proračuni so za tovrstne izgube povsem nepripravljeni.

Španija plačuje absolutno najvišjo ceno

Španija ostaja država z največjo absolutno pogorelo površino v celotni Evropski uniji. Zgorelo je 222.753 hektarjev, kar je 134 odstotkov nad zgodovinskim povprečjem in ustreza 0,44 odstotka celotnega španskega ozemlja. V slovenskem merilu gre za površino, večjo od Pomurja in Podravja skupaj.

Ogenj se seli proti severu in vzhodu Evrope

Podatki iz srednje in vzhodne Evrope kažejo premik, ki bi moral zaskrbeti tudi prestolnice, ki so na požare gledale od daleč:

• Nemčija je zabeležila 2.442 zgorelih hektarjev, kar je 168 odstotkov nad povprečjem.
• Poljska je zgorela na 1.458 hektarjih, štirikrat več od dolgoletnega povprečja.
• Slovaška beleži skoraj petindvajsetkratno preseganje povprečja, čeprav gre pri njej za absolutno majhne površine.

Portugalska dokazuje, da se da drugače

Portugalska je zgorela na 50.670 hektarjih, kar je 52 odstotkov manj od njenega zgodovinskega povprečja. Grčija je pogorelo površino zmanjšala za 39 odstotkov glede na povprečje.

Razlika ni naključna. Portugalska je med redkimi evropskimi državami, ki je že pred leti polovico proračuna, namenjenega požarom, preusmerila iz gašenja v aktivno upravljanje zemljišč, redčenje gozdov in preventivne posege v pokrajino.

Portugalska je bolje razporedila proračunska sredstva.

Nemški gozdarski strokovnjak Alexander Held to razmerje opisuje neposredno: ko se požar razvname v razmerah skrajne vročine, vetra in suše, nobena letalska flota ne more zagotoviti nadzora nad ognjem. Njegova teza, ki jo v Bruslju vse pogosteje sprejemajo tudi uradniki, je preprosta. Vsak evro, vložen v gašenje, bi moral biti izenačen z evrom, vloženim v preprečevanje.

Evropska zračna flota, ki prileti »prepozno«

Ko nacionalne zmogljivosti popustijo, se aktivira Evropski mehanizem za civilno zaščito. Poletje 2026 je pokazalo razsežnost te odvisnosti. Francija je od partneric prejela sedem gasilskih letal in štiri helikopterje iz Češke, Hrvaške, Nemčije, Portugalske, Slovaške, Švedske in Turčije. Španija je dobila šest letal iz Grčije, Italije in Turčije, Portugalska pa je nanjo poslala še 134 gasilcev in 41 vozil. Satelitska služba Copernicus, evropski program za opazovanje Zemlje, je ekipam na terenu neprekinjeno zagotavljala zemljevide požarišč.

Strateška rezerva Evropske unije, imenovana »rescEU«, razpolaga z lastno floto 22 letal in petih helikopterjev, ki se uporabi šele, ko so nacionalne zmogljivosti popolnoma izčrpane. Evropska komisija je začela postopek nakupa dodatnih 12 letal in petih helikopterjev. Vsi ti podatki povedo isto zgodbo, evropski odziv ostaja reaktiven. Flota se povečuje šele po tem, ko je zemlja že zgorela, nikoli prej.

Račun, ki ga nihče noče prevzeti

V zadnjem desetletju je Evropa predstavljala le pet odstotkov svetovnih zavarovalniških izgub zaradi požarov, kar je vseeno naneslo 8,65 milijarde evrov škode. Bonitetna agencija Fitch ocenjuje, da bo finančni vpliv na zavarovalnice v letu 2026 obvladljiv, a le pod pogojem, da se požari ne razširijo na naseljena, komercialna ali industrijska območja.

Ker so bili evropski požari zgodovinsko manj pogosti in geografsko omejeni, zavarovalnicam primanjkuje podatkov za natančno modeliranje tveganja. To dviguje premije in otežuje zavarovanje kmetijskih ter gozdnih posesti prav v regijah, kjer je tveganje najvišje.

Marca 2026 je Evropska komisija sprejela strategijo celostnega upravljanja s požarnimi tveganji, ki temelji na štirih stebrih: preprečevanju, pripravljenosti, odzivu in obnovi. Evropsko računsko sodišče pa je hkrati opozorilo na tri strukturne ovire, ki preventivo dejansko onemogočajo.

• Pristojnosti so razdrobljene med civilno zaščito, gozdarstvo, kmetijstvo in podnebne oddelke, brez enotnega pregleda nad porabo.
• Ukrepi, kot je nadzorovano požiganje suhe vegetacije, zastajajo zaradi zapletenih dovoljenj in vprašanj odgovornosti.
• Evropski skladi so zasnovani za enkratne naložbe, medtem ko preventiva zahteva redno, večletno financiranje.

Alexander Held je nemški gozdarski strokovnjak, obenem vrhunski strokovnjak pri Evropskem gozdarskem inštitutu (EFI, European Forest Institute) s sedežem v Bonnu, kjer se ukvarja s požarnim upravljanjem, pogozdovanjem in odpornostjo gozdov na podnebne spremembe navaja zgovoren primer, Nemčije, ki letno porabi 30 milijonov evrov za gašenje požarov na nekdanjih vojaških, kontaminiranih območjih.

Če bi samo en tak požar prepolovili s preventivnim ukrepanjem, bi se sprostilo 15 milijonov evrov za dolgoročno preprečevanje. Vendar je prenos denarja iz proračuna za odziv na nesreče v preventivni proračun birokratsko skoraj neizvedljiv. 

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija je do avgusta 2026 zabeležila 354 zgorelih hektarjev, kar je 11 odstotkov nad dvajsetletnim povprečjem 318,55 hektarja. V absolutnem smislu gre za obvladljivo številko, ki ustreza 0,02 odstotka državnega ozemlja. Toda odstopanje od povprečja govori isti jezik kot podatki iz Francije in Nemčije: tveganje se počasi, a vztrajno seli tudi na območja, ki jih doslej niso šteli med požarno ogrožena.

Majhna absolutna škoda ne pomeni majhnega tveganja. Pomeni zgolj to, da je opozorilo prišlo prej.

V EU pogorelo za več kot dve Koroški regiji in dve Obalno-kraški skupaj

Skupna pogorela površina Evropske unije ustreza 18-kratniku površine Mestne občine Ljubljana. In to ni podatek za ilustracijo poletnih novic, temveč dobro merilo, ki bi moralo usmerjati slovensko politiko upravljanja z gozdom, financiranje gasilskih enot in vlaganje v preventivno redčenje in vzdrževanje protipožarnih pregrad.

Strategija, ki jo je marca sprejela Evropska komisija, postavlja preventivo na prvo mesto. Vprašanje, ki ostaja odprto tudi za Slovenijo, je, ali bo ta prioriteta zapisana samo na papirju v Bruseljskih pisarnah ali se bo dejansko prenesla v proračunske odločitve slovenskih vlad.

Kdo bruha več CO₂: Etna ali evropski požari?

Pri Etni ali islandskih razpokah v zemlji ne moremo storiti čisto nič. Vulkan izbruhne, kadar se odloči on, ne mi. Lahko mu postavimo senzorje, ga opazujemo, se mu čudimo z varne razdalje, ampak gumba za izklop ni. Pri gozdnih požarih pa gumb obstaja, in to precej pogosto v naši lastni roki: nedovoljena uporaba žara, odvržena cigareta ali namerno prižgana vžigalica.

Poglejmo številke, zakaj primerjava sploh ni tako preprosta, kot se sliši.

Izračun v milijonih ton izpustov CO₂:

• Evropski požari, januar do julij 2026: 17,98 milijona ton izpuščenega ogljikovega dioksida (CO₂), kaže satelitska služba Copernicus, ki za Evropsko unijo neprestano spremlja ozračje iz vesolja.
• Etna, njen največji izbruh v zadnjih dveh desetletjih (2004 do 2005): približno 3,8 milijona ton CO₂ v šestih mesecih.
• Etna, ko sploh ne izbruhne, ampak samo tiho 'diha' plin skozi razpoke: približno 5,8 milijona ton CO₂ na leto, kar je največ med vsemi vulkani na svetu.
• Islandija, Holuhraun, doslej največji islandski izbruh tega stoletja (2014 do 2015): 9,33 milijona ton CO₂ v približno pol leta.

Sedem mesecev evropskih požarov je torej v ozračje spravilo skoraj petkrat toliko CO₂ kot Etnin najbolj razgibani izbruh v dvajsetih letih, skoraj dvakrat toliko kot največji islandski izbruh tega stoletja, in več, kot Etna spusti v celem letu neprekinjenega puhanja, ne da bi se sploh potrudila zares izbruhniti.

Zakaj ne gre za pošten dvoboj?

Tukaj moramo biti pošteni do vulkanov. Etna in islandske razpoke so geološki pojav. Nastanejo globoko pod površjem, po lastnih zakonitostih zemeljske skorje, na katere človek nima nikakršnega vpliva, ne glede na to, koliko podnebnih konferenc bi organizirali.

Poleg tega vulkani ob izbruhu pogosto v zrak spustijo tudi žveplov dioksid, plin, ki ozračje kratkoročno celo nekoliko ohladi, tako da del ogrevalnega učinka CO₂ sam vulkan lahko celo izniči.

Požari delujejo ravno obratno. Po podatkih iz raziskovalne baze je kar 96 odstotkov evropskih požarov posledica človeške malomarnosti ali namernega požiganja. To pomeni, da gre za emisije, ki bi jih bilo mogoče preprečiti že samo s previdnostjo, medtem ko Etne s previdnostjo ne moremo. Poleg tega požari ob CO₂ v zrak spustijo tudi saje in črni ogljik, ki segrevanje še dodatno pospešita, namesto da bi ga blažila.

Vulkanu lahko oprostimo, ker nima izbire. Cigaretnemu ogorku, sredi suhe trave pa je precej težje oprostiti.

Podnebni pospeševalnik, ki ga ni mogoče ugasniti

Požari niso zgolj posledica podnebnih sprememb, temveč tudi njihov pospeševalnik. Emisije ogljikovega dioksida iz evropskih požarov so od januarja do julija 2026 znašale 17,98 milijona ton, kar je več kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani in znatno nad dolgoročnim povprečjem 10,26 milijona ton.

Za razliko od vulkanskih izbruhov, ki so geološki in naravni pojav, je 96 odstotkov evropskih požarov posledica človeške malomarnosti ali namernega požiganja. To pomeni, da bi se tem izpustom lahko izognili, če bi bili ljudje previdnejši. Hkrati uničujemo gozdove in tla, ki so leta vase vezali ogljik in bili naš naravni čistilec, vendar tega v enakem merilu ni mogoče tako hitro nadomestiti. Nastane začaran krog, vročina zaneti požare, požari pa segrejejo ozračje še bolj, kar pripravi teren za še hujše požare, ki se morda znova pojavijo že prihodnje leto.