Evropski vrh v Črni gori, integracija zahodnega Balkana in varnost

Danes je v črnogorskem Tivatu vrh Evropske unije, kjer sta glavni temi približevanje zahodnega Balkana v Evropsko unijo in grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska. Predsednik Evropskega sveta António Costa je 16. oktobra sporočil, da bo vrh v Črni gori, predsednik Črne Gore Jakov Milatović je takrat povedal, da gre za simbolno gesto ob uspešnem približevanju EU, kajti leto 2026 beleži že 20 letnico črnogorske neodvisnosti. Televizija N1 je sicer sporočila, da na današnjem vrhu ne pričakujejo skupne izjave držav članic glede skupnega približevanja, razlogov pa niso navedli.

Približevanje zahodnega Balkana

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je sporočila, da sta Črna gora in Albanija zelo uspešni pri približevanju EU, medtem ko ima Srbija težave pri uveljavitvi dveh zakonov, kot ju veleva Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki je del Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Gre za implementacijo zakonov o boju proti korupciji in financiranju političnih aktivnosti. Poudarila je, da so to prvi koraki za zagotovitev poštenih in svobodnih volitev, pomembno pa ni le sprejetje zakona, ampak kako se giba implementacija le-tega.

V primerjavi s Srbijo je Črna gora uspešnejša pri implementaciji evropskih zakonov, vendar je še predaleč, da bi lahko govorili o končnem zaključnem datumu pogajanj. Medtem je EU sprejela poročila Interim Benchmark Assessment Report (IBAR) za Albanijo, ki signalizira začetek procesa albanskega približevanja EU.

Albanija je namreč odprla vsa poglavja za pogajanje o pridružitvi, zato ne more narediti koraka naprej proti končnemu datumu, dokler ne dobi pozitivne ocene za IBAR. Albanija je sicer začela pogajanja leta 2022 skupaj s Severno Makedonijo, vendar je odpirala dodatna poglavja leta 2024 in 2025.

Severna Makedonija ni mogla odpreti dodatnih poglavij, ker še ni prilagodila členov makedonske ustave, kot jih veleva EU. Po drugi strani sta Moldavija in Ukrajina še zelo na začetku pogajanj.

Kot zanimivost, Islandija bo imela avgusta letošnjega leta referendum o pridružitvi EU.

Stopenjski model približevanja Evropski uniji

Vprašanje je bilo, kako prepričati v modernizacijo in vključitev človekovih pravic v države zahodnega Balkana na eni strani ter odvzeti vpliv drugih geostrateških faktorjev na drugi, saj je EU zaustavila nadaljnje širjenje unije. Eden izmed mehanizmov je ravno Stopenjski model približevanja EU. Ta model sta razvila Centre for European Policy Studies (CEPS) in European Policy Centre (CEP-Belgrade).

Ta model predvideva stopenjsko približevanje držav zahodnega Balkana, ki vključuje reforme v pravnih in političnih sistemih držav. Ne gre več le za sprejemanje zakonov, ampak dejansko udejanjanje v praksi, ki že upošteva človekove pravice, svobodo volitev, anti-korupcijska dejanja itd.

EU leaders, including Slovenian 🇸🇮 Prime Minister Janez Janša, and leaders of the Western Balkans countries will meet in Montenegro 🇲🇪 today. The EU-Western Balkans summit will assess progress in the integration of the Western Balkan countries into the EU 🇪🇺, and will also… pic.twitter.com/YWvkFVKQpG

— Slovenia to the EU (@SLOtoEU) June 5, 2026

Gre za nekakšen šolski sistem ocen, kjer za dobro opravljene naloge država dobi dobro oceno in nagrade. Ta model ima prednost, ker že spreminja in predvideva udejanjen politični sistem v praksi. Na kratko, gre za nagrajevanje uveljavitve uspešnih in dobrih praks, sprememb in zahtev zakonodaje kot jih veleva EU.

Poleg tega se uvaja več načinov članstva, to je poleg polnopravnega članstva – članstvo na enotnem trgu, obratno članstvo ali pridruženo članstvo. S tem si je dala tudi EU čas za prilagoditev in morebitne spremembe znotraj EU, medtem ko lahko kandidatke uživajo ugodnosti že pred pridružitvijo.

Grožnja zunanjih geopolitičnih faktorjev

Potem ko so po sprejetju Hrvaške, Bolgarije in Romunije v EU vprašanja širitve nekoliko zastala, se je pojavilo vprašanje geopolitike. Kako preprečiti, da bi balkanski narodi padli pod vpliv drugih geostrateških držav, ki si želijo vpliva v Evropi, na primer Rusija in Kitajska.

Srbija na primer je tipičen primer ruskega vpliva, pri čemer Srbija igra dvojno vlogo – željo po približevanju EU in istočasno zavezništvo z Rusijo in Kitajsko, kar vpliva tudi na varnost EU. Poleg stopenjskega modela je EU zavzela stališče, da je istočasno treba nasloviti grožnje zunanjih faktorjev proti EU. Zahodni Balkan so skrajne meje na jug in vzhod, zato je vprašanje pridružitve balkanskih članic velikega varnostnega pomena.

EU je državam zahodnega Balkana že ponudila več mehanizmov, ki bi jih upravljali skupaj z EU. Eden izmed mehanizmov je European Peace Facilty za okrepitev varnosti in obrambe. Gre za okrepitev varnostnih sil in oboroženih sil članic na Balkanu z izmenjavo varnostnih podatkov, skupnih vaj in integracij z vojskami držav članic EU.

Drugi mehanizmi so namenjeni izgradnji odpora pred kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, ki jih predstavljajo manipulacije z informacijami in vmešavanje sovražnih držav. Ti mehanizmi so Agencija za kibernetsko varnost EU (ENISA), Evropski demokratični ščit in Sistem hitrega obveščanja (RAS).

Največje možnosti ima Črna gora

Črna gora je ena izmed tistih držav na Balkanu, ki se je pod odcepitvi od preostanka Jugoslavije začela približevati EU. Medtem ko je Srbija ostala tesna ruska in kitajska zaveznica, pa je Črna gora obrnila pot proti zahodu. V primerjavi z ostalimi kandidatkami je tudi najuspešnejša, kar se tiče uveljavljanja sprememb v zakonodaji in ustavi; ne le na papirju, ampak tudi v praksi.

Faruk Bašić iz Bruseljskega instituta za geopolitiko je za ABC povedal, da ima Črna gora največ možnosti, da se pridruži EU že leta 2028. Črna gora, ki je od leta 2017 članica NATA, je tako zelo prepričana o pridružitvi leta 2028, da ima celo uradni moto '28. članica do leta '28 (28 by 28). Danes je celo francoski predsednik Francois Macron javno izjavil, da so vsi v Tivatu v podporo črnogorski pridružitvi.

Madžarska se je 'odcepila' od Rusije

Potem ko je dolgoletni Putinov zaveznik Viktor Orban v letošnjem letu izgubil volitve, je novi madžarski predsednik Peter Magyar zavzel drugo pot. S Putinom je prekinil stike in takoj umaknil veto na ukrajinsko približevanje EU. Enako je ravnal ob sprejetju dodatnih sankcij proti Rusiji.

Na srečanju je postalo jasno, da je Magyar zavzel bolj proaktivno vlogo pri približevanju novih članic, kar bi morda lahko nakazovalo na madžarsko željo po večjem sodelovanju s Črno goro, Moldavijo in celo Ukrajino. Večji interes je verjetno posledica srečanja na štiri oči med predsednico Komisije Von der Leyenovo in Macronom o širitvi novih članic, kar sta poimenovala 'strateška investicija Evrope'.

Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS začenja svojo prvo službeno pot v Tivatu v Črni gori na vrhu EU - Zahodni Balkan. Ob prihodu ga je sprejel predsednik Črne gore 🇲🇪 @JakovMilatovic.

Voditelji držav bodo med drugim razpravljali o nadaljnji krepitvi sodelovanja med Evropsko unijo in… pic.twitter.com/3XsSWNjgWX

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2026

Odnos med EU in Srbijo

Medtem ko je Črna gora prva kandidatka, se Srbija bojuje s sprejetjem osnovnega svežnja zakonov o korupciji in svobodnih volitvah.

Po drugi strani ima Srbija težave še s statusom Kosova, tega namreč še vedno ne priznava, prav tako je pod velikim vplivom Rusije in Kitajske, ki predstavljata resno grožnjo EU. Težava je že dejstvo, da Srbija ne želi sinhronizirati obrambnih sistemov z evropskimi in uporablja v večini kitajske in ruske sisteme; še marca je kupila kitajske rakete zrak-zemlja CM-400AKG.

Pred kratkim je kupila tudi kitajske sisteme zemlja-zrak FK-3, ki so kopija ruskih S-300 ter obljubila, da bo kupila še več kitajskega orožja. Srbija je namreč partnerica NATA, kitajski nakupi pa jo postavljajo v položaj stran od NATA in EU. Vučić je sicer napovedal, da bo država sprejela predloge Beneške komisije, potem ko se je srečal z nemškim kanclerjem Merzem.

Vrh je zasenčil spor med Črno goro in Srbijo

Državi nista v najboljših odnosih, prav tako pa sta na različni poti do pridružitve EU. Pred evropskim vrhom v Tivatu je odjeknila novica, da je srbska obveščevalna agencija BIA opozorila srbskega predsednika Vučića, da vrh predstavlja grožnjo. Agencija je naznanila, da v Črni gori potekajo sovražne aktivnosti zaradi tujih obveščevalnih agencij in prisotnosti kriminalnih organizacij. Srbska predsednica parlamenta Ana Brnabić je dala izjavo za javnost, da je poskusila na vse pretege prepričati Vučića, naj se vrha ne udeleži, toda Vučić je ni poslušal in je danes prispel v Tivat.

Srbija je dala informacije o grožnjah v Črni gori potem, ko je Črna gora prepovedala skupini 87 moških vstop v državo. Črnogorska policija je sporočila, da so moškim zavrnili vstop v državo na letališču, ker so predstavljali grožnjo nacionalni varnosti ter javnemu redu in miru. S seboj so namreč pripeljali pomorski oddajnik, plakate z imeni Vučićeve stranke, moški pa so bili tudi del Vučičevih 'protestniških' provokatorjev v Srbiji. Medtem je Srbija zavrnila vstop črnogorskemu politiku in nekdanjemu šefu policije Nikoli Terziću.

Črna gora je nasprotna slika Srbije, saj se aktivno pridružuje EU, je članica NATA od leta 2017, priznala je Kosovo, podprla Ukrajino in sprejela sankcije proti Rusiji. Črna gora bi se rada tudi otresla vpliva srbske manjšine, saj je ta del interesne sfere srbske politike. Črna gora je prav tako povabila Vučića na praznovanje 20-letnice osamosvojitve od preostanka Jugoslavije, kar pa je Vučić zavrnil in izrazil glasno podporo pro-srbskim strankam v Črni gori.

Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS je ob robu Vrha EU - Zahodni Balkan opravil številne neformalne pogovore.

Med drugim s predsednikom Evropskega sveta 🇪🇺 @eucopresident, nemškim kanclerjem 🇩🇪@bundeskanzler, predsednikom vlade Belgije 🇧🇪@Bart_DeWever in Malte 🇲🇹 @RobertAbela_MT.… pic.twitter.com/y7XXZ0vlnI

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2026

Razprava o varnosti

Na vrhu so že prej omenjeni von del Leyen, Costa, Merz, Macron, italijanska premierka Melonijeva, danski premier Frederiksen, španski premier Sanchez, predsednica evropskega parlamenta Metsola in visoka predstavnica Kallas, prej omenjeni Milatović, Vučić in albanski predsednik Edi Rama ter makedonski premier Kovačević.

EU ima velik interes za širitev na Balkan ravno zaradi varnosti. EU namreč ne želi, da bi te države postale ruske in kitajske zaveznice, zato je za unijo poglavitnega pomena zaščititi meje na jugu. Podobno je na vzhodu, kjer je primarni interes sprejetja Ukrajine v EU širitev vzhodne meje kot neke vrste pontonske cone ter vsaj delno zagotovilo, da Putin ne bo ponovno napadel Ukrajine, če bo ta članica EU. Ruske težnje po širitvi imperija na Balkan segajo že v čas Katarine Velike, ki je Balkan videla kot interesno cono in del velike slovanske države. Enako je bilo s širjenjem na zahod, ko so okupirali Poljsko, Ukrajino in Baltske države.

Po drugi strani pa prihaja nova nevarnost – Kitajska. EU je spremenila del zakonodaje, ki uvaja večjo zaščito v primeru kriz in konfliktov, širitev dobavnih verig in samozadostnost na kritičnih področjih, kot so gnojila, farmacija, biotehnologija, UI in energija. Čeprav še ni popolnoma jasno, kako se bo vsega lotila, pa je jasno, da si že prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske.

Zato je Kitajska začela odkrito groziti ne le s prekinitvijo dobav, ampak tudi z omejitvijo dostopa v državo ter sprožila trgovinsko vojno z unijo. To je razlog, da unija ne sme dopustiti, da bi Kitajska v Evropi imela močne zaveznice, ki bi hromile EU. Nenazadnje pa bi se z vstopom na Balkan EU ozemeljsko združila z Grčijo proti turškim ozemeljskim pretenzijam, konsolidirala obrambo in FRONTEX in lažje preprečevala migrantske valove preko Balkana.

Predsednik vlade Janez Janša vodil delegacijo v Črno goro

Potem ko je slovenska vlada pod nekdanjim predsednikom Robertom Golobom izpustila več pomembnih evropskih in mednarodnih srečanj, kot na primer na Malti in Armeniji, je današnjo delgacijo vodil novi predsednik vlade Janez Janša. Srečal se je z nemškim kanclerjem Merzem in predsednikom Evropskega sveta Antóniem Costo.

Neformalni pogovori so del približevanja balkanskih držav, predsedniki evropskih vlad pa so verjetno želeli vedeti, kako bo nova slovenska vlada vodila notranjo in zunanjo politiko.

Janša se je srečal še z belgijskim premierjem DeWeverjem in Malte Robertom Abelo. Vsi so se strinjali, da je širitev na Balkanu prioriteta predvsem zaradi varnostnih razlogov, saj bodo lahko druge države zapolnile prostor. Janša je zato dejal, da morajo države imeti občutek dejanske vključenosti še pred zaključkom formalnih postopkov.

🇸🇮 Slovenija ostaja trdna zagovornica širitve Evropske unije, zlasti na države Zahodnega Balkana.

Širitev je trenutno visoko na politični agendi Evropske unije, vendar formalni postopki zaradi birokratskih omejitev in zahtevnih demokratičnih procesov napredujejo počasneje, kot… pic.twitter.com/J3QJKPN4Vi

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 5, 2026