Janša: Golobovi so preimenovali praznik, a resnice ne bodo mogli spremeniti
So stvari, ki se jih človek nauči, in so stvari, ki jih preprosto nosi v sebi. Pripadnost je ena od njih, je v poslanici ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini zapisal predsednik vlade Janez Janša. Slovenci na Primorskem oziroma na Goriškem, Krasu in v Slovenski Istri z zaledjem so skozi dolgo in pogosto težko zgodovino vedeli, kam sodijo. »Meje in oblasti so se menjavale, z njimi so prihajali tudi časi načrtnega zatiranja slovenskega jezika, kulture in narodne pripadnosti, toda tistega, kar je bilo zasidrano v ljudeh, ni bilo mogoče zatreti,« je zapisal Janša.
Ljubezen do svojega
Slovenska beseda je tako vztrajala v domovih in cerkvah, odpor proti raznarodovanju in fašizmu pa je dobival različne oblike, od TIGR-a do množičnega odpora proti okupatorju. Slovenci v tem delu domovine so bili vedno znova pripravljeni stopiti v bran temu, kar je bilo njihovo, čeprav so mnogi za to plačali najvišjo ceno. »Ne iz sovraštva do drugega, ampak iz ljubezni do svojega,« je pripisal.
Po desetletjih vztrajanja, odpora in žrtev je 15. septembra 1947 začela veljati pariška mirovna pogodba in velik del narodovega ozemlja se je vrnil k matični domovini. Kot opominja Janša, je hkrati nova meja žal številne rojake pustila onkraj nje, vendar je lahko določila le državo, v kateri bodo živeli, ne pa naroda, ki mu pripadajo.
Niti poimenovanje jim ne da miru
»Minilo je skoraj šest desetletij, preden smo vrnitev Primorske k matični domovini leta 2006 tudi kot država počastili z državnim praznikom,« je Janša spomnil, da je prav njegova prva vlada storila ta korak. Kot je navedel, se prej tega v dolgih 60 letih ni spomnila nobena levičarska oblast. Nasprotno, celo danes ji poimenovanje praznika ne da miru. »Tako so v mandatu vlade Roberta Goloba spremenili zakon, da so preimenovali praznik, vendar tistega, kar je resnica, ne bodo nikoli mogli spremeniti,« je zatrdil.
Ker je Primorska za vedno in od vedno slovenska, gre za njeno vrnitev matici in ne za priključitev. Ne nazadnje je to zelo lepo opisal veliki tržaški Slovenec Boris Pahor. Srečko Kosovel pa je leta 1925 zapisal: »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.« V teh besedah mladega človeka s Krasa je bilo nekaj preroškega.
Primorska si mora dovoliti uspeh
Pripadnost svojemu narodu po pisanju Janše ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč samozavest, s katero vanj stopamo. Primorska je skozi svojo zgodovino dokazovala prav to – da zna iz omejitev ustvarjati možnosti, iz skope zemlje rodovitnost, iz lege ob morju pot v svet in iz življenja ob meji prostor srečevanja.
»Danes si mora dovoliti tudi uspeh. Morda je prav v zadnji Kosovelovi besedi – večno – zapisana najbolj preprosta resnica. Večno ni tisto, kar se ne spreminja. Večno je tisto, kar ljudje nosijo v sebi,« meni Janša. In med Slovenci na Primorskem to živi v ljudeh in krajih, je med drugim zapisal premier.
🇸🇮 Poslanica predsednika vlade @JJansaSDS ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 15, 2026
Spoštovani rojaki v domovini, zamejstvu in po svetu, so stvari, ki se jih človek nauči, in so stvari, ki jih preprosto nosi v sebi. Pripadnost je ena od njih.
Slovenci na Primorskem oziroma… pic.twitter.com/X5poCGTHZB
1 komentar
Igor Ferluga
No ja, slisi se všečno in patriotsko. A stvarnost je bolj kompleksna. Kot je navadno kompleksnejsa etnična stvarnost na obmocjih drzavnih meja med etničnima drzavama. Del Primorske je res bil 1000 in več let etnično večinsko ali povsem slovenski in je v etnicnem smislu po drugi vojni vrnjen. Gotovo postojnski, vipavski, ilirskobistriski in gornjesoski del. Del primorskih Slovencev in to znaten del je ostal pod Italijo in obmocje nikoli ni bilo vrnjeno. Med drugim tudi vasi zahodno od Trsta neposredno ob morju, edino etnicno tradicionalno slovenske obmorske vasi. Del Primorske, t.i. slovensko Primorje pa etnično nikoli ni bilo večinsko slovensko. Za obmorska mesta in vasi zahodne Istre, ki so zdaj pod Slovenijo, pač tedaj ni mogoče reči, da so bile vrnjeni Sloveniji. Ker nikoli niso bili slovenski. Delež Italijanov je bil v vseh teh krajih nad 95%.
Ergo - eno je všečen govor. Drugo je objektivna resnica. In zavezanost objektivni resnici je najboljsa pot za sozitje in izogibanje nepotrebnih sporov medetnične in medrzavne narave.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.