Mateju Toninu odvzeta imuniteta, postopek se lahko nadaljuje

Evropski parlament je danes s tesno večino odločil, da evropskemu poslancu Mateju Toninu odvzame imuniteto. Za odvzem je glasovalo 306 poslancev, proti pa 304. Odločitev odpira pot nadaljevanju predkazenskega oziroma kazenskega postopka, ki ga je zoper Tonina v zadevi Knovs začelo Specializirano državno tožilstvo.

Odločitev je posebej zanimiva zato, ker je pristojni odbor Evropskega parlamenta pred tem priporočil, da se Toninu imuniteta ne odvzame. Plenarna seja je tako priporočilo z razliko vsega dveh glasov preglasovala.

Primer je povezan z delovanjem parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) leta 2023. Poleg Mateja Tonina so bili v zadevi obravnavani oziroma so bili predmet postopkov tudi nekdanji poslanci NSi Jernej Vrtovec, Janez Žakelj in Jožef Horvat.

Očitki tožilstva povezani z nadzorom policije

Tožilstvo nekdanjim članom Knovsa očita zlorabo uradnega položaja pri nenapovedanem nadzoru policije. Po navedbah tožilstva naj bi člani komisije pri nadzoru nezakonito pridobivali podatke o morebitnih prikritih preiskovalnih ukrepih, med drugim o prisluškovanju, ki naj bi bilo povezano z afero Dars.

Na seznamu telefonskih številk, ki so bile predmet preverjanja, naj bi bilo 15 številk. Med njimi so bile tudi številke nekaterih vidnih predstavnikov NSi. Med njimi naj bi bil tudi takratni predsednik uprave Darsa in nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak, ki je danes obrambni minister. Prav komunikacija med Toninom in Hajdinjakom je eden od elementov, ki se pojavljajo v ozadju primera.

Po navedbah, ki jih je Tonin predstavil za N1, naj bi policija pri hišni preiskavi pri Hajdinjaku pridobila sporočilo, iz katerega naj bi izhajalo, da ga je Tonin obvestil, da mu policija ne prisluškuje. Tonin je navedel, da je pregledal komunikacijo na svojem telefonu, vendar takšnega sporočila ni našel. Ob tem je poudaril, da tudi morebitnega obvestila Hajdinjaku sam po sebi ne bi razumel kot spornega. »A tudi, če bi mu sporočil, da mu policija ne prisluškuje, v tem ne vidim nič spornega,« je dejal Tonin.

Po njegovih besedah se je Knovs tudi v preteklosti srečeval s podobnimi primeri, ko je kdo od pobudnikov nadzora dobil informacijo o tem, ali so bili zoper njega uporabljeni policijski ukrepi.

Tonin očitke zavrača

Tonin in drugi nekdanji člani Knovsa očitke tožilstva zavračajo. Njihovo stališče je, da so kot člani parlamentarne nadzorne komisije opravljali svojo zakonsko določeno nadzorno funkcijo.

To je tudi eden ključnih vidikov primera. Vprašanje namreč ni zgolj, ali so bili določeni podatki pridobljeni, temveč tudi, kakšne so bile pristojnosti Knovsa in do kod sega parlamentarni nadzor nad delom policije in varnostno-obveščevalnih služb.

Tožilstvo pa meni, da je bil pri konkretnem ravnanju prekoračen okvir zakonitega nadzora.

Zoper Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata je tožilstvo že vložilo obtožne predloge na Okrajno sodišče v Ljubljani, ki naj bi postali pravnomočni. Njihov primer se tako že premika skozi slovenski pravosodni sistem, medtem ko je bilo pri Toninu zaradi njegovega mandata evropskega poslanca treba najprej odločiti o poslanski imuniteti.

Odločitev evropskih poslancev mimo priporočila odbora

Posebno težo današnji odločitvi daje dejstvo, da je pristojni odbor Evropskega parlamenta sprva priporočil, naj se Toninu imuniteta ne odvzame. Končna odločitev plenarne seje je bila drugačna. Za odvzem je glasovalo 306 poslancev, proti 304. Razlika je bila torej minimalna – zgolj dva glasova.

O krivdi bo tako lahko odločalo pristojno slovensko sodišče, če bo postopek pripeljan do te faze.

Zadeva odpira tudi širše vprašanje parlamentarnega nadzora

Primer Knovs je pomemben tudi širše, saj posega v vprašanje razmerja med parlamentarnim nadzorom in pristojnostmi izvršilnih organov.

Knovs je namenjen parlamentarnemu nadzoru nad obveščevalnimi in varnostnimi službami. Pri izvajanju tega nadzora pa se lahko hitro pojavi vprašanje, kdaj član komisije še opravlja zakonito nadzorno funkcijo in kdaj s svojim ravnanjem že poseže na področje, ki ga zakon ne dovoljuje. Prav na tem razmejevanju bo v nadaljevanju postopka pomembna razlaga konkretnih dejanj in pristojnosti članov komisije.

Za Tonina je današnja odločitev Evropskega parlamenta politično in pravno pomemben korak. Po odvzemu imunitete namreč ni več evropske poslanske ovire, ki bi pristojnim slovenskim organom preprečevala nadaljevanje postopka zoper njega.

Vendar pa bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bodo očitki tožilstva tudi dokazani. Tonin medtem vztraja, da ni storil ničesar protipravnega in da je kot predsednik oziroma član Knovsa opravljal svojo nadzorno funkcijo.