»Islam se mora prilagoditi Švedski«: pred volitvami zaostren odnos do integracije

Švedska je dolga leta veljala za odprto evropsko državo ter sprejemala priseljence in ljudi različnih veroizpovedi. Danes se odnos do tega spreminja. Pred današnjimi parlamentarnimi volitvami je postala vse glasnejša tematika, koliko in kako se mora islam prilagoditi švedski družbi in njenim pravilom. Podpredsednica vlade Ebba Busch poudarja, da mora biti islam prakticiran v skladu s švedsko zakonodajo in vrednotami, Švedski demokrati pa gredo še dlje ter opozarjajo na politično razsežnost islama. Razprava ne zajema več le migracij, temveč tudi častno nasilje, klanske strukture, šeriatske paralelne sisteme, položaj žensk in nevarnost islamističnega ekstremizma. Švedska se poleg volitev vse intenzivneje ukvarja tudi z vprašanjem političnega islama, verske radikalizacije in integracijskih težav.

Ebba Busch: islam se mora prilagoditi švedskim vrednotam

Politična zagovornica strožjega odnosa do integracije in političnega islama je predsednica Krščanskih demokratov ter tudi podpredsednica švedske vlade. Ebba Busch ima trdno stališče, da imajo muslimani na Švedskem pravico do svoje vere. Vendar njihove verske in kulturne norme nimajo prednosti pred švedsko zakonodajo, enakostjo spolov in temeljnimi pravicami posameznika.

Maja 2024 je za švedsko javno televizijo SVT dejala, da si želi Švedske, kjer lahko kristjani, muslimani in Judje živijo drug ob drugem. Toda islam se mora po njenem izvajati na način, ki je združljiv s švedskimi zakoni in vrednotami. Ko so jo vprašali, kaj to pomeni za ljudi, ki teh vrednot niso pripravljeni sprejeti, je odgovorila neposredno: »Potem ne bi smeli dobiti azila, potem bi morali oditi.« Buscheva opozarja na navade, ki so nezdružljive s švedsko družbo, kot so zatiranje zaradi časti, klanske strukture, omejevanje svobode žensk, paralelni verski pravni sistemi (šeriatsko pravo) in islamizem. V svojih nastopih poudarja, da integracija ni samo vprašanje jezika in zaposlitve, temveč tudi vprašanje vrednot.

Jeseni 2025 je tudi predlagala splošno prepoved burke in nikaba na javnih mestih. Popolno zakrivanje obraza razume kot izraz stroge interpretacije islama, ki je po njenem v nasprotju s švedskim pogledom na enakost in položaj žensk. Ob predstavitvi predloga je ponovno poudarila, da se mora islam na Švedskem prilagoditi. Hkrati je dodala, da je človek lahko ponosen švedski musliman, kristjan, Jud ali ateist, vendar morajo za vse veljati enaka temeljna pravila.

Nato so Krščanski demokrati leta 2026 predstavili tudi načrt. V njem jasno razlikujejo med islamom kot vero in islamizmom kot politično ideologijo. Stranka islamizem dojema kot grožnjo demokraciji, svobodi žensk in pravicam otrok. Obenem poudarja, da je večina muslimanov na Švedskem izbrala svobodo in odprto družbo ter jih vidi kot zaveznike v boju proti islamizmu. Krščanski demokrati želijo prepoved burke in nikaba v javnem prostoru, kriminalizirati šeriatska razsodišča, omejiti vpliv ekstremističnih pridigarjev ter ukiniti javno financiranje organizacij, ki spodbujajo ekstremizem. V ospredje postavljajo tudi preprečevanje častnega nasilja, prisile nad ženskami in otroki ter oblikovanja vzporednih družbenih struktur.

Pri Buschevi je zato bistvena razlika med zavračanjem islama kot vere in zahtevo po prilagoditvi njegovega prakticiranja. Sama večkrat poudarja, da muslimani lahko živijo kot del švedske družbe. Njena meja nastopi tam, kjer verske ali kulturne zahteve po njenem posežejo v svobodo žensk, pravice otrok, enakost pred zakonom ali ustvarjajo vzporedne družbene norme.

Švedski demokrati gredo pri tem še dlje. Njihov voditelj Jimmie Åkesson je letos poudaril, da islam po njegovem ni le vera, temveč tudi politični vrednostni sistem.

Vprašanje islama je postalo politični problem

Razprava o islamu na Švedskem traja že dlje časa. Odločilno je bilo leto 2015, ko je za azil zaprosilo kar 163.000 ljudi. Med največjimi skupinami prosilcev za azil so bili ljudje iz Sirije, Afganistana in Iraka. V naslednjih letih se je politična razprava postopoma premaknila od vprašanja, koliko ljudi lahko Švedska sprejme, k vprašanju, kako uspešno se priseljenci vključujejo v družbo.

Eden izmed največjih problemov je nasilje in zatiranje zaradi obrambe časti. Švedski svet za preprečevanje kriminala Brå navaja raziskavo med mladimi v treh največjih švedskih mestih, v kateri je več kot deset odstotkov anketiranih deklet živelo pod pričakovanjem, da morajo do poroke ostati device, skoraj enak delež pa jih je navedel življenje s častnim nasiljem oziroma zatiranjem. Posledice so nadzor nad oblačenjem, prijateljstvi, izbiro partnerja in izobrazbe, tudi prisilne poroke in fizično nasilje.

Švedski politiki in vladne stranke vse glasneje opozarjajo na islamizem oziroma politični islam. Švedska vlada zato preiskuje obseg političnega islama ter morebitno infiltracijo in nedovoljeni vpliv na demokratične institucije. Varnostna služba Säpo pa med glavnimi terorističnimi grožnjami državi še vedno navaja nasilni islamizem in nasilni skrajni desni ekstremizem.

Skrb vzbujajo tudi vzporedne družbene strukture, ki lahko kolektivistične in patriarhalne norme zmanjšujejo zaupanje v državo ter omejujejo predvsem pravice žensk, otrok in mladih. Prav zato se na Švedskem vse pogosteje odpira vprašanje, ali lahko ob skupnem pravnem redu obstajajo vzporedna družbena pravila in sistemi. Toda švedske oblasti poudarjajo pomembno razliko: islam ni isto kot islamizem, častno nasilje pa ni izključno muslimanski pojav. Politični spor je zato vse bolj usmerjen v vprašanje, kje se konča verska svoboda in kje mora država zaradi pravic posameznika postaviti jasno mejo.

Bo švedska razprava nekoč postala tudi slovenska?

Švedska se že sooča s posledicami obsežnega priseljevanja ter z vprašanji integracije, političnega islama in verske radikalizacije. Sloveniji tema ni povsem tuja. Vendar pri nas razprava še ni tako zaostrena. Pojavili pa so se že podobni predlogi. Poslanec SDS Žan Mahnič je predlagal prepoved burke in nikaba na javnih mestih zaradi varnosti, možnosti identifikacije oseb in vprašanja vključevanja v družbo.

Slovenska vlada se mora začeti tudi soočati z ukrepi proti islamizmu, podobno kot predlagajo švedski Krščanski demokrati. Švedska je po letih težav z integracijo, vzporednimi družbenimi strukturami in radikalizacijo te meje začela postavljati vse izraziteje. Prav zato lahko njen primer postane opozorilo tudi za Slovenijo. Mahničeva zahteva po prepovedi burke in nikaba kaže, da del slovenske politike že razmišlja v podobni smeri. Slovenija se mora sama odločiti, ali bo takšna vprašanja urejala preventivno ali šele takrat, ko bodo težave večje.