Film: Frančišek

Petru in Piki Bernardone se je leta 1181/82 v Assisiju rodil Janez z vzdevkom Frančišek (db. Francozek). Za njim so se spreobrnili še drugi, tudi plemkinja Klara Offreduccio. Ustanovil je tri redove, leta 1224 pa je prejel stigme. Umrl je v Assisiju 3. oktobra 1226. Papež Gregor IX. ga je že leta 1228 razglasil za svetega. Goduje 4. oktobra. 

V uvodnem prizoru se deček Frančišek z glavo navzdol ziblje na gugalnici in svoji prijateljici Klari zaupa spoznanje, do katerega je pravkar prišel: »Nebo drži zemljo.« Seveda se bo do tega, resnično življenjskega spoznanja dokopal šele čez nekaj let. V spomin na to spoznanje pa prijateljici Klari podari zvonček, ki jo potem spremlja vse življenje, saj se ona v zadnjem prizoru poslovi od mrtvega Frančiška tako, da mu v slovo zvoni z istim zvončkom. Simbolika, ki kaže na to, da je edina zares razumela njegovo popolno predanost Kristusu, ki »drži zemljo«, in mu – za razliko od mnogih bratov – v tem dejansko ostala najzvestejša posnemovalka. Pri tem pa režiser očitno pozabi, da v resničnosti Klara ni mogla biti Frančiškova otroška prijateljica, saj je on štel že dvanajst let, ko se je ona šele rodila. 

Film po nepotrebnem trpi zaradi zgodovinskih netočnosti, poenostavljanja ali izmišljotin. Brat Leon, ki je bil dejansko Frančiškov spremljevalec in zaupnik v zadnjem obdobju njegovega življenja in celo priča stigmatiziranja na La Verni, je tam odsoten; namesto njega je navzoč Bernard. Filmski Leon je najprej zapornik v celici poleg Frančiškove, kasneje pa se tudi sam pridruži bratom, a ostane na obrobju pripovedi. Glede cerkvic, ki jih je Frančišek obnavljal, pa nastane prava zmeda. V filmu obnovi cerkev, v kateri je poprej odkril ikono Križanega; jasno je, da gre za cerkvico sv. Damijana. Težava je v tem, da se bratje v njej tudi naselijo, čeprav so tam v resnici živele Klara in njene sestre. Frančišek Klari ne ostriže las v Porciunkuli, ampak kar nekje na prostem. Ko pa bratje pred pobesnelim Favaronejem skrijejo njegovo hčerko v samostan k benediktinkam, se zdi, da je oblekla njihovo redovno obleko in tam tudi ostala, saj se Klara kasneje nikamor ne seli. Gledalec, ki ne pozna zgodbe, tako sklepa, da je Klara postala benediktinka. 

Celotna zgodba je sicer verjetna, vendar precej razvodenela v skoraj 200-minutni TV-miniseriji, medtem ko je skrajšana filmska različica, ki traja le dve uri, žrtev okorne pripovedi in tipične potrebe po poenostavljanju dialogov, situacij in likov. Ne najboljši film o Frančišku, a vendar vreden ogleda. 

O filmu: 

Frančišek (Francesco) čas trajanja: 182/126 minut država in leto: Italija, 2002 režija: Michele Soavi igralska zasedba: Raoul Bova, Amélie Daure, Gianmarco Tognazzi 

Ocena primernosti: 

PG – Zaradi nekaterih strašljivih in nasilnih prizorov naj si otroci ogledajo film v spremstvu staršev ali skrbnikov. 

Zanimivosti: 

Večino zunanjih prizorov v filmu so posneli v Umbriji – v Assisiju in Perugii, notranjih pa v studiih Cinecittà v Rimu. Glavni igralec Raoul Bova je za vlogo Frančiška shujšal kar 17 kilogramov. 

Dostopnost: 

San Francesco - film 2002 - YouTube 

(D168: 59)