Gibanje za otroke in družine.si v zbiranje podpisov za spremembo, ki bi starim staršem omogočila posvojitev vnukov

Uredništvo

3. 6. 2016 ob 14:25
0 komentarjev

Slovenija

Aleš Primc in Metka Zevnik iz Gibanja za otroke in družine.si sta včeraj pred državnim zborom predstavila novelo zakona Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki vanj posega zgolj v štirih členih.

Staršem bi omogočili posvojitev vnukov, če postanejo sirote, razširili možnosti za odvzem roditeljske pravice, od CSD zahtevali zagotovitev skrbnika mladoletnemu, če je to v njegovo korist in omogočili upoštevanje "poslednje volje staršev" glede otrok, če se očetu in mami kaj zgodi.

Za vložitev predloga zakona bodo morali na Upravnih enotah zbrati 5000 podpisov.

Kot poudarjajo v Gibanju, želijo s predlogom novele zakona v čim krajšem času zagotoviti, da se zlorabe moči centrov za socialno delo, ki so se zgodile v primeru "velenjskih dečkov", ne bi več dogajale.

Posvojitev vnukov v primeru smrti staršev s strani starih staršev sicer predvideva tudi nov družinski zakonik, ki je od srede v javni razpravi, a Aleš Primc je za Delo dejal, da bi »njihov predlog lahko začel že konec jeseni, zakonik pa bo uveljavljen šele eno leto po sprejetju, kar pomeni, da ne prej kot konec leta 2017.«

Odvzem roditeljske pravice

Po noveli zakona bi bilo tudi staršu lažje odvzeti roditeljsko pravico:

»Roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali je pravnomočno obsojen na zaporno kazen petih ali več let zaradi storitve naklepnega kaznivega dejanja nasilja v družini, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti, se odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo,« se glasi predlagana sprememba 116. člena ZZZDR.

183. člen pa bi spremenili tako, da bi CSD-ji pri imenovanju skrbnika upoštevali želje varovanca ter predloge starih staršev in drugih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca. Prav tako pa bi morali upoštevati tudi poslednjo voljo enega ali obeh umrlih staršev, če bi jo ti izrazili na ustrezen in nedvoumen način.

Mladoletnika, ki nima staršev ali jima je bila odvzeta roditeljska pravica ali za katerega starši ne skrbijo, pa bi center za socialno delo moral brez odlašanja postaviti pod skrbništvo.

KOMENTAR: Uredništvo

Aleš Primc s politiko misli resno

Aleš Primc je ta teden, po ustanovitvi Gibanja za otroke in družino, ki kani prerasti v politično stranko, pokazal, da misli resno. Najprej smo ga imeli možnosti videti v ponedeljkovem Studiu City. Kljub nekaterim za slovensko okolje precej politično nekorektnim pristopom (recimo vizualizacija 12 tednov splavljenega otroka), je nastopil v presenetljivo zmernem tonu, tako da se zdi, da je presenetil celo pregovorno provokativnega Marcela Štefančiča. V sredo je sledil skrbno načrtovani obisk Rima z ekipo referendumske koalicije in srečanje s papežem Frančiškom. Dan pozneje, v četrtek, pa je napovedal zbiranje podpisov za zakon, ki bi po hitrem postopku uredil, da bi stari starši lahko posvojili vnuke in bi se preprečilo ravnanje centrov za socialno delo, kot se je zgodilo v primeru »koroških dečkov«. Vložitev zakona po eni strani ni presenečenje, saj ga je Primc napovedal že v začetku aprila. Da bi oblast sprejela »ljudski« predlog zakona ali celo vstopila v dialog z Gibanjem za otroke in družino pri pripravi zakonodaje, seveda ni pričakovati. A Aleš Primc se zaveda, da je potrebno vršiti stalen pritisk, katerega cilj je preprečiti radikalne spremembe, ki bi še bolj relativizirale pomen naravne oziroma tradicionalne družine (trenutna ideologija, ki obvladuje družinsko politiko, jih ima vedno dovolj na zalogi). Obenem pa je zbiranje podpisov za nov zakon tudi priložnost za mobilizacijo novega gibanja, ki mu tudi poletno-počitniški čas, v katerega je Anja Kopač Mrak umestila javno razpravo o družinskem zakoniku (tak timing ni za njeno ministrstvo nič novega), ne bo predstavljal ovire.