Vmesne volitve ZDA 2026: zmaga demokratov in glas proti Donaldu Trumpu

Ameriške vmesne volitve so se končale z odmevno zmago demokratov, ki so po projekcijah CBS News in NBC News ponovno prevzeli nadzor nad senatom in predstavniškim domom Združenih držav Amerike (ZDA), s čimer se je končala republikanska večina v obeh domovih kongresa. Poraz predsednika Donalda Trumpa na polovici njegovega drugega mandata je jasen, sam pa ga je v volilni noči v pogovoru za ameriški medij Politico pojasnil z besedami, da ni bil na glasovnici, kar je vplivalo na glasove.

Zmaga demokratov v obeh domovih ameriškega kongresa

Ameriške vmesne volitve so se končale z odmevno zmago demokratov, ki so ponovno prevzeli nadzor nad senatom, kjer so prevzeli sedem republikanskih sedežev (pred volitvami so imeli republikanci 53 sedežev, demokrati 47), kaže pa, da bodo prevzeli tudi predstavniški dom, kjer jim NBC News napoveduje okoli 255 od 435 sedežev. S tem se bo končala republikanska večina v obeh domovih ameriškega kongresa.

Ta politični preobrat, ki ga številni razumejo kot odločno zavrnitev politike Donalda Trumpa na polovici njegovega drugega predsedniškega mandata, temelji na zgodovinskih preobratih v zveznih državah, ki tradicionalno veljajo za republikanske trdnjave. Med njimi je tudi Teksas, kjer je James Talarico na volitvah za zvezni senat premagal Kena Paxtona. Demokrati so slavili tudi v Kansasu, Južni Karolini, kjer je zmagala Annie Andrews, Ohiu, kjer se je na politično prizorišče vrnil Sherrod Brown, Iowi, Maineu in Severni Karolini, kjer je zmago dosegel Roy Cooper.

V predstavniškem domu so demokrati po dosedanjih ocenah pridobili približno 40 sedežev. To odpira pot Hakeemu Jeffriesu, da postane predsednik predstavniškega doma. Nekaj volilnih izidov sicer še ni dokončnih, zlasti na Aljaski, v Mainu in Michiganu.

Američani so demokratom namenili tudi pomembne zmage na volitvah za guvernerje posameznih zveznih držav. V Teksasu je Gina Hinojosa ob 91 odstotkih preštetih glasov z 52,7 odstotka vodila pred Gregom Abbottom in postala prva demokratska guvernerka te države po 35 letih. Demokrati so zmagali tudi v Georgii, Ohiu in Iowi, republikanci pa so obdržali Florido, kjer je Byron Donalds premagal Davida Jollyja. Na lokalni ravni je najtesnejša tekma za župana Los Angelesa, kjer sedanjo županjo Karen Bass in svetnico Nithyo Raman loči manj kot 10.000 glasov.

Trump po porazu: »Nisem bil na glasovnici«

Za poraz njegove politične strani sta bili po ocenah medijev odločilni predvsem vojna v Iranu in inflacija. Volivci so namreč kaznovali podražitve energentov, povezane s konfliktom, ter vztrajno visoke življenjske stroške, po zgodnji izstopni anketi televizije CBS News pa je Trumpova podpora znašala 38 odstotkov. ZDA tako vstopajo v obdobje deljene oblasti, ki bo upočasnilo uresničevanje predsednikove zakonodajne agende in demokratom omogočilo izvajanje parlamentarnih preiskav v zadnjih dveh letih Trumpovega mandata.

Trump je v volilni noči v telefonskem pogovoru z novinarko Dasho Burns in sodelavci medija Politico poraz pojasnil z lastno odsotnostjo na glasovnici, čeprav je pred volitvami volivce pozival, naj glasujejo, kot da je na glasovnici on sam. Predsednik ZDA Donald Trump je v pogovoru po prvih projekcijah, ki so že pokazale njegov poraz (poraz republikancev) za Politico povedal, kje vidi pomemben razlog za tako slabe izide: »Nisem bil na glasovnici in nismo pripeljali ljudi na volišča. Če bi bil jaz na glasovnici, bi zmagali. Zmagali bi v vsem, zlahka.«

Na opozorilo, da je volivcem sam rekel, naj glasujejo, kot da je na glasovnici, je odgovoril, da je to res rekel, a se volivci niso strinjali in da v večini primerov niso marali kandidatov. Krivde ni želel pripisati nikomur, je pa dejal, da je dogajanje spremljal z velikim zanimanjem in se iz njega kaj naučil. O sodelovanju z demokrati je deloval zelo diplomatski in določenim posameznikom namenil nekaj pohval. Donald Trump o sodelovanju z demokrati: »Imam pravico do veta na vse, vendar si ne želim dve leti samo sedeti in dajati veto na vse. Tudi oni želijo, da se stvari premaknejo.«

Trump je povedal, da so ga demokrati že klicali in da želijo sodelovati z njim, vendar ni hotel povedati, kateri. Na vprašanje, ali je govoril z Hakeemom Jeffriesom ali Chuckom Schumerjem, voditeljema demokratov v domu in senatu, je odgovoril, da ne želi razkriti imen, ampak da je govoril z več demokrati.

Hkrati je veto označil za »najvišjo moč« in dodal, da bo proti zakonu, ki se mu ne bo zdel dober, sprožil veto, torej da bo uradno izrazil svoje nasprotovanje in ustavil njegov postopek njegovega sprejemanja. Ton je mehkejši kot teden dni pred volitvami, ko je po poročanju Colorado Politics 23. oktobra odločno in v svojem 'ego slogu' napovedal, da bo v primeru demokratske zmage »sprožil veto na vse«.

Glede vojne z Iranom je dejal, da je povsem prepričan, da je bila njegova odločitev dolgoročno za državo in svet popolnoma pravilna, čeprav po njegovih besedah veliko ljudi krivi za ceno nafte prav Iran. Na vprašanje, ali bo stopnjeval konflikt, je odgovoril, da bodo »pogledali« in storili, kar bo najbolje za državo, na ugibanja o jedrski možnosti pa je dejal, da je ne potrebuje, ker so Iran »že izločili za 90 odstotkov«. Mikea Johnsona, republikanskega voditelja v domu, je pohvalil z besedami: »Opravil je zelo dobro delo,« o kandidatih za leto 2028, med njimi Marcu Rubiu in J. D. Vanceu, pa je dejal, da je to »še zelo daleč«.

Posledice za vojne, ki še potekajo: Izrael in Ukrajina

Za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je to nedvomno hud udarec. Njegov politični položaj je že zdaj negotov, saj je njegov politični blok po izraelskih parlamentarnih volitvah izgubil večino. Izrael je tako v obdobju začasne vlade, Netanjahu pa se sooča z možnostjo novih volitev ali dolgotrajnih koalicijskih pogajanj.

Netanjahu je računal na Trumpovo podporo pri morebitni novi fazi napadov na Iran po ameriških vmesnih volitvah. Toda Trump iz kongresnega poraza izhaja politično oslabljen, kongres, voden s strani demokratov, pa bo precej manj naklonjen podpori vojaškemu zaostrovanju ali brezpogojnemu podpiranju Izraela.

Za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je to nedvomno hud udarec. 

Demokrati so se od Netanjahuja že v preteklosti vse bolj oddaljevali, zlasti zaradi izraelskega ravnanja v Gazi. Zdaj bodo lahko izvajali tudi strožji nadzor nad vojaško pomočjo Izraelu in njegovimi vojaškimi operacijami. Netanjahu tako izgublja pomembnega zaveznika in politično ugoden časovni okvir za uresničevanje svojih načrtov.

Nasprotno pa naj bi bil vpliv na vojno v Ukrajini omejen. Trump namreč ohranja večino ključnih pristojnosti izvršne oblasti, med drugim na področju diplomacije in vojaškega odločanja, poleg tega pa ima še vedno možnost veta na zakone, ki jih sprejme kongres.

Demokrati bodo sicer lažje predlagali in uvrščali na dnevni red zakonodajne predloge o pomoči Ukrajini in uvedbi sankcij, sklicevali parlamentarna zaslišanja ter izvajali politični pritisk na predsednika. Vendar pa najverjetneje ne bodo imeli dvotretjinske večine, ki bi bila potrebna za preglasovanje predsedniškega veta.

Že analize pred volitvami so opozarjale, da bi bile spremembe tudi ob zmagi demokratov v kongresu postopne in omejene, ne pa korenite. Ukrajina bi lahko dobila nekoliko več manevrskega prostora, Trump pa bi imel nekoliko manj možnosti za sklepanje dogovorov z Moskvo. Do popolnega preobrata v ameriški politiki do vojne v Ukrajini pa najverjetneje ne bi prišlo.