Glede trenutnega stanja v državi najbolj jezni podporniki Levice, največ upanja imajo podporniki Povežimo Slovenijo

Jeza, strah, upanje, ponos. Katero od teh čustev vas preveva, ko pomislite na trenutno stanje v državi?

Tovrstno vprašanje je 1047 sodelujočim v javnomnenjski poizvedbi zastavila agencija Episcenter. Pričakovano se je izkazalo, da so najbolj jezni podporniki leve opozicije, največ upanja gojijo volivci NSi in Povežimo Slovenijo, najbolj strah je volivce Stranke Alenke Bratušek in Piratov, največ ponosnih pa je v podporni bazi Dobre države in SDS-a. 

Za več kot dve tretjini sodelujočih v anketi je za prihodnost Slovenije zelo pomembno, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah. 

V Sloveniji trenutno prevladuje jeza. Tako velja za dobro polovico, natančneje 56 % sodelujočih v anketi Episcentra. Jezne anketirance najdemo med volivci vseh strank, največ pa je jeznih med volivci Levice - skoraj tri četrtine.

Jeznih je tudi 61 % volivcev SD-ja, 59 % volivcev LMŠ-ja in slaba polovica volivcev Stranke Alenke Bratušek.

Namesto jeze pa med volivci največjih vladnih strank prevladujejo čustva upanja in ponosa. Upanje goji 60 % volivcev krščanskih demokratov ter 53 % volivcev SDS-a. A tako ene kot druge po upanju presegajo simpatizerji nastajajoče široke koalicije Povežimo Slovenijo: kar dve tretjini jih preveva čustvo upanja.

In koga je najbolj strah? Tako se počuti skoraj 40 % volivcev SAB-a. In, nič kaj skladno s slovesom njihovega imena, je strah 28 % podpornikov Piratske stranke. Strah občuti tudi četrtina volivcev LMŠ-ja, 22 % volivcev SD-ja in 18 % volivcev NSi-ja.

Najmanj je strah volivce SDS-a - takšnih je le 6 %.

Ponos je najmanj zastopano čustvo med anketiranci. Še največ ponosnih, približno petina, je med volivci SDS-a, če ne upoštevamo podpornikov izvenparlamentarne Dobre države, med katerimi je 22 % ponosnih ljudi. Ponos čuti tudi 14 % simpatizerjev Povežimo Slovenijo in 9 % volivcev Naše dežele Aleksandre Pivec.

Med NSi je zgolj 5 % volivcev ponosnih, kar je celo nižji delež kot v LMŠ-ju (6 %) in SAB-u (5,2 %). Raziskava ni zajela niti enega ponosnega volivca Levice.



 

Jeza kot emocija ob sedanji situaciji v Sloveniji je sicer bolj prisotna pri generaciji mladih odraslih, pri starejših generacijah pa je nekaj več upanja. Edina regija, v kateri upanje zmaga nad jezo, je Primorsko-notranjska.

Bližje kot si grobu, bolj pomembne so ti volitve

Pri Episcentru so preverjali še, komu se za prihodnost Slovenije zdi zelo pomembno, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah, kdo pa meni, da bo stanje v državi v glavnem ostalo enako, ne glede na zmagovalca.

Razplet volitev je pomemben za dobri dve tretjini sodelujočih v anketi. Pri tem so najbolj motivirani volivci SD-ja (83,1 %), SAB-a (82,5 %) in Levice (77,1 %). Pomembnosti volitev se zaveda tudi 72,6 % volivcev SDS-a in 70 % volivcev NSi-ja. Največ tistih, ki menijo, da bo neglede na volilni razplet stanje v državi v glavnem ostalo enako, pa je med potencialnimi volivci Dobre države (43 %) in Povežimo Slovenijo (41 %).

Glede na napovedano volilno (ne)udeležbo je najvišji delež tistih, ki so prepričani v pomembnost volitev, pričakovano v skupini, ki pravi, da se bo zanesljivo udeležila volitev (77,3 %). Manj pričakovano pa jih je najnižji delež med tistimi, ki pravijo, da se bodo na volitve verjetno podali (39,2 %). V tej skupini jih je kar 56,7 % prepričanih, da bo stanje v državi ostalo enako ne glede na zmagovalca volitev.

Volitve so pomembnejše celo tistim, ki pravijo, da se jih zanesljivo ne bodo udeležili (58,5 % se jim zdi pomembno, kdo bo zmagal) ter skupini tistih, ki pravijo, da na volitve verjetno ne bodo šli (56 %). Med tistimi, ki kolebajo (mogoče da, mogoče ne), je dobrih 40 odstotkov prepričanih v pomembnost volitev, slabih 60 pa, da te ne bi nič spremenile.

Glede na starostne skupine zavedanje o pomembnosti volitev narašča s starostjo sodelujočih. Najbolj pomembne so volitve za tiste med najstarejšimi (65+), najmanj pomembne pa v generaciji od 35-44 let (61,3 %).