Golob ob 1. obletnici vlade: spet smo postali normalna država. Pahor odgovarja: ta definicija normalnosti mi nikoli ni bila všeč

Vir foto: Twitter Tanje Fajon

Jutri bo minilo eno leto, odkar je prisegla vlada Roberta Goloba. Koalicijske stranke so tako danes na novinarski konferenci strnile vtise ob letu vladanja.


Kljub temu, da vlada praznuje obletnico, pa so v Glasu ljudstva, eni izmed nevladnih organizacij, ki je redno kolesarila za časa prejšnje vlade, za jutri napovedali »opozorilno kolesarjenje za uresničevanje vladnih zavez ljudstvu«.


Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da je glavna obljuba vlade dosežena, to je, da je z nastopom leve oblasti Slovenija ponovno postala »normalna država«. A bivši predsednik republike Borut Pahor v današnji Vroči temi na Domovini opozarja prav na problematičnost razumevanja, da je Slovenija normalna samo, kadar je na oblasti ena opcija. 

Golob: Najprej smo na vladi začeli "osvobajati" medije


Prvega junija lani je vlada Roberta Goloba uradno začela z delom. V ta namen je danes prišlo do novinarske konference, na kateri so predstavniki vseh treh koalicijskih strank, Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, predstavili svoje uspehe in neuspehe.


Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba je bila glavna obljuba vlade, hkrati pa glavna želja ljudi, da ponovno živijo v pravni državi, kar je koaliciji po lastnih besedah »uspelo«. Po Golobovi oceni je Slovenija z nastopom aktualne vlade spet postala »normalna država«. Pri tem je predstavil tudi kriterije, ki jih »normalna država« mora vsebovati.


To je »država, kjer velja pravo, kjer živimo v demokraciji in kjer veljajo pravila odprte družbe«. »Vse te tri kriterije smo v celoti izpolnili«, je ocenil Robert Golob. Najprej so na vladi »začeli osvobajati medije«, v prvi vrsti z RTV po legalni in legalistični poti. "Vsi ostali bi šli po politični poti in prevzeli oblast nad RTV-jem. Mi smo raje počakali leto dni, prestali referendum, na katerem ste ljudje jasno povedali, da si želite RTV-ja kot javne inštitucije. In danes smo na točki, ko je zakon uveljavljen", je povedal Golob.


Borut Pahor: ne moreš reči, da je normalno samo to, da si na oblasti sam 

O delikatnosti Golobove definicije normalne Slovenije je v oddaji Vroča tema na Domovina.je spregovoril bivši predsednik republike Borut Pahor:

Celotna Vroča tema: Golobova vlada bo žrtev lastne radikalne govorice


Golobovo vlado tako od vseh prejšnjih, vsaj po besedah premierja, ločuje način soočanja s krizo, saj so se z njo soočili na »miroljuben, demokratičen in pravni način«. Slovenija pa po Golobovih besedah ni bila zgolj uspešna pri soočanju z energetsko krizo, ampak je »kazala pot vsej Evropi«.


Tudi Tanja Fajon je poudarila, da je po enem letu vlade drugačna predvsem komunikacija, ki je spoštljiva, vlada pa ima tudi odprta vrata za civilno družbo in strokovno javnost. Fajonova je predstavila še dosežke ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi član njene stranke Matjaž Han, ki je skupaj s SID banko zagotovilo več kot 700 milijonov evrov gospodarstvu in turizmu.


Luka Mesec iz Levice pa je povedal, da poskušajo v vladi  »graditi družbo, v kateri bo vsak lahko živel brez strahu in razvijal vse svoje zmožnosti in sposobnosti, solidarnost pa ker želimo vzpostaviti družbo, ki ne bo nikogar puščala zadaj«. Kot najpomembnejši projekt v tej vladi (z vidika njegove stranke Levice) pa je izpostavil ministrstvo za solidarno prihodnost.


Mesec je izpostavil tudi vladno zavzemanje za »svobodo medijev«, saj so »nemudoma osvobodili STA političnih pritiskov in ga spremenili nazaj v servis, na katerega se lahko zanesete, da servisira verodostojne in resnične informacije«.


Mesec je poudaril še prizadevanja vlade na področju kulture, npr. zagon projekta obnove SNG Drame Ljubljana, povišanje minimalne plače za 100 evrov neto na mesec, dodaten letni regres za upokojence ter podvojitev očetovskega dopusta na 60 dni, ki so postali neprenosljivi.



Jutri opozorilno kolesarjenje


Kljub vsemu pa so na novinarski konferenci izpostavili neuspešne vidike delovanja aktualne vlade. Kot je poudaril predsednik vlade, vladi ni uspelo pri komunikaciji o potrebnih reformah. Sploh ne npr. pri napovedi davčne reforme. Prav tako vladi ni uspelo na področju ureditve razmer v zdravstvu. Prav tako se bo vlada morala spoprijeti še z dolgotrajno oskrbo, pokojninskim sistemom, šolstvom in stanovanjsko politiko, kjer npr. še vedno ni jasno, koliko stanovanj ter do kdaj bo zgrajenih.


Leto 2023 je bilo sicer s strani vlade napovedano za leto reform, nato je bilo rečeno, da bodo pripravljene le tiste, s katerimi se bodo »ljudje strinjali«, sedaj pa naj vlada ne bi ničesar »obljubljala, ampak samo še delala«.


Kljub temu, da ima »vlada odprta vrata za civilno družbo«, kot se je izrazila Tanja Fajon, pa so v gibanju Glas ljudstva že napovedali »opozorilno kolesarjenje pred sedežem vlade za uresničevanje vladnih zavez ljudstvu«. S kolesarjenjem naj bi vlado opozorili na zastoj in korake v napačno smer pri uresničevanju nekaterih ukrepov.


Med drugim so tako izpostavili zdravstveno in stanovanjsko politiko. Tako naj bi vladnim predstavnikom tudi predali sezname zavez, ki bi jih vlada po njihovem mnenju morala uresničiti. Teh je 113, ki so jih predstavniki sedanje koalicije pred aktivisti podpisali v predvolilnem času. »Za njihovo lastno in pa predvsem skupno dobrobit je nujno, da zavihajo rokave in začnejo nemudoma izpolnjevati dane zaveze,« so tako izjavili v Glasu ljudstva.



Cigler kralj: loterija se še enkrat več ni izšla. Janša: vemo, kaj izraz »zdrave sile« pomeni


Janez Cigler Kralj (vir foto: NSi.si)

V opoziciji so do vlade kritični, češ da nima normativnega programa svojega dela, predvsem pa ne rešitev za spremembe, ki so nujno potrebne. Janez Cigler Kralj iz Nove Slovenije je povedal, da se loterija z novimi obrazi spet ni izšla, v NSi pa prevelikih pričakovanj tako ali tako niso imeli, saj so »že velikokrat videli visokoleteče obljube in neoperativnost ekip novih obrazov«. Tako od reform nimamo nič drugega kot samo časovnice. Vladi je Cigler Kralj očital tudi odpiranje kulturno-ideoloških bojev.


Za Novo Slovenijo je tako po besedah bivšega ministra za delo najbolj pomembno, da se izboljša slovensko poslovno okolje, da se omogoči dostopno javno zdravstvo in zgradi drugi blok jedrske elektrarne Krško. Vodja poslanske skupine NSi je poudaril, da čeprav so kot opozicijska stranka kritični, poskušajo biti tudi konstruktivni, zato so na primer prevzeli aktivno vlogo v Knovsu.


Janšo pa je, podobno kot Pahorja, zmotila definicija »normalnosti«.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1663856362202226692



Oglejte si Vročo temo z Borutom Pahorjem: Golobova vlada bo žrtev lastne radikalne govorice



 


https://twitter.com/DavidNovak17/status/1663850617658286082



https://twitter.com/BojanPozar/status/1663901745385283584
KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Če bi Golobov besednjak uporabljal Janša, bi »zdrave sile« ponovno dvignile v zrak vso Evropo
Poglejmo besednjak predsednika izvršilne veje oblasti po enem letu na oblasti: Z našo oblastjo je Slovenija spet normalna država. Za to so izpolnjeni trije pogoji: »država, kjer velja pravo, kjer živimo v demokraciji in kjer veljajo pravila odprte družbe« Prvič, po tem, čemur smo bili zadnje čase priča na ustavnem sodišču, ko je relativna večina štirih sodnikov ob nespremenjeni situaciji pod hudim pritiskom »zdravih sil«, kot jih imenuje Golob, spremenila svojo odločitev ter povozila pravico posameznika v korist oblasti, zaupanje v pravno državo ni bilo še nikoli tako omajano. Drugič, če živimo v demokraciji oziroma »normalni državi« le takrat, ko smo na oblasti mi, kot razmišlja Golob, je to definicija nedemokratične oblasti sama po sebi. In tretjič, če veljajo pravila odprte družbe, zakaj se ustrahuje, preganja in ponižuje drugače misleče s potezami, kot so zbiranje poimenskih seznamov zaposlenih v času prejšnje vlade, preiskovanje drobovja in poslovnih skrivnosti opozicijskih medijev, grožnje s policijo, tožilstvom in podobnim vsakemu, ki se oglasi nekoliko bolj kritično in bojevito? Zakaj se torej ljudje v »odprti družbi« s svojimi kritičnimi stališči ne upajo javno izpostaviti, s čimer se novinarji srečujemo pogosteje kod kadarkoli prej? Od kod torej strah v Svobodi? Če je to normalnost, demokracija in svoboda, je to le za ene – je tiste vrste svoboda, ki smo jo dočakali po 2. svetovni vojni, od katere smo se Slovenci resnično osvobodili in demokratično zadihali šele 45 let kasneje. Ne verjamete? Predstavljajte si, da bi Golobu podoben besednjak uporabljal Janez Janša: kot največji dosežek na oblasti bi si štel »osvoboditev medijev«, svojo vladavino bi označil kot »normalizacijo države«, kadrovske čistke pa državnem aparatu pa za »depolitizacijo od komunistične vlade«. Telefoni evrokomisarke Vere Jourove in novinarjev Politica, Euronewsa, Deuteche Welle ...  bi pregorevali. In danes, po teh besedah? Na naslovnici spletnega portala baje ugrabljenega RTV Slovenija preberemo: Eno leto vlade: »draginjo in inflacijo smo blažili po najboljših močeh«. Na največjem komercialnem mediju pa: Golob: pri rekordnih dobičkih težko govorimo o nestimulativnem okolju.  Ja, ti novinarji od Roberta Goloba res potrebujejo »osvoboditev«.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike