Goran Dragić ne taji svojih korenin: prvi Evropejec v ZDA, ki si je na dres vpisal črko "ć"

Uredništvo

16. 9. 2017 ob 16:02
1 komentar

Družba

V času žgočih javnih razprav o "politično korektnem" komuniciranju, umikanju kipov in brisanju križev z izdelkov v naših trgovinah, sta na letošnjem Eurobasketu v oči zbodli podrobnosti, povezani z našim košarkarskim junakom Goranom Dragićem.

Najprej si je za intervju po tekmi z Litvo okrog vratu izobesil križec, med tekmo proti Španiji, ko je postalo jasno, da bomo Slovenci zmagali, pa so ga kamere ujele, kako se je po pravoslavno trikrat prekrižal.

No, Lidl ga verjetno ne bo dal na svojo embalažo, a Goran Dragić, po očetu Srb, po mami pa Slovenec, je že večkrat pokazal, da so mu korenine, kulturno okolje iz katerega izhaja, še kako pomembne.

Na tak način je o sebi že pred leti spregovoril za srbski časopis Večernje novosti, ko si je ob takratnem reprezentančnem tekmovanju zaželel, da bi medaljo osvojili Srbija in Slovenija.

Letos se mu bo želja vendarle uresničila.

Ne bodite začudeni, če boste v Požarevcu naleteli na NBA košarkarja. "Stric živi v Požarevcu, ded v Zvorniku, smo povsod," so Večernje novosti pred sedmimi leti predstavile odličnega NBA playmakerja iz Slovenije, Gorana Dragića.

"Moj oče Marinko je rojen v Republiki Srbski, mama Mojca se Slovenka. Oče je s 15. leti odšel na delo v Slovenijo, spoznal mamo in evo mene - pol Srb, pol Slovenec, rojen v Sloveniji," je pripovedoval naš košarkar za srbski časopis.

Opozorili so na pomembno Goranovo lastnost: da mu je pomembno kdo je in od kod prihaja. Že kot 24-letni mulec takrat pri Phoenixu svojega porekla ni želel zatajiti.

"Sem prvi Evropejec v NBA, ki si je na dres dodal mehki "ć". Vprašal sem pomočnika trenerja pri Sunsih Igorja Kokoškova, ali je kakšen Srb že to storil. Odgovoril mi je, da ne, tako da sem jaz tistega leta v play-offu postal prvi. V Sloveniji nimamo te črke, zato moj priimek izgovarjajo Dragič, a v mojem potnem listu je napisano pravilno."

Po očetu Srb, a sicer Slovenec

Srbske novinarje je takrat zanimalo ali je kakšna možnost, da bi Dragić morda zaigral za nacionalno vrsto Srbije: "ob namigu, da bi Srbiji prav prišel NBA playmaker, Dragiču na kotičku ustnic zaigra nasmešek: "Vi imate sedaj odličnega organizatorja igre, Miloša Teodosića, ki se je dokazal tudi na minulem svetovnem prvenstvu. Rojen sem v Sloveniji, košarko sem začel igrati v Sloveniji. To je tako, vsaj ima svojo kariero, svojo reprezentanco. Najbolj bi si želel, da medaljo osvojita tako Srbija kot Slovenija.""

https://www.youtube.com/watch?time_continue=7&v=bMUZnmbo730

Luka Dončič: tudi njegov oče je po narodnosti Srb, mama pa Slovenka

Proud to be Slovenian!!??? pic.twitter.com/8UFO3Sk87Z

— Luka Doncic (@luka7doncic) September 15, 2017

Ponosen sem, da živim v taki državi, ki mi omogoča zapis izvirnega priimka. O,da bi to možnost imeli tudi vsi Slovenci izven RS! https://t.co/oJYTgH6a8X

— Tino Mamić (@TinoMamic) September 16, 2017

Zanimiv intervju z Goranom Dragićem na Al Jazeeri z julija
https://www.youtube.com/watch?v=9NK1aHfnm3k

KOMENTAR: Uredništvo

Brez samozavedanja ni zmagovalne mentalitete

Goran ima karakter zmagovalca in ta nujno vsebuje tudi zdravo zavedanje samega sebe, svojih vrednot in korenin. Čeprav po očetu Srb, za Gorana ne moremo reči, da ni Slovenec. Kot otrok mešanega zakona je povsem integriran v družbeno okolje svoje domovine, kar pa ne zahteva odpovedi vrednotam, navadam, kulturni identiteti, nanj posredovani preko družine. Brez zavedanja lastnih korenin in identitete ni močne samopodobe, brez tega ni močnega značaja in ni zmagovalne miselnosti. In prav manjko slednje je pregovorno pri Slovencih pogost problem, vzrok za to pa lahko iščemo tudi v zatajevanju tega kar smo, kar nas zgodovinsko in kulturno gradi kot narod. Prav zato so poskusi izbrisa kulturne dediščine v imenu "politične korektnosti" tako nevarno početje. Trgovce lahko pri tem razumemo, saj je vrednotno izgubljeni in zmedeni človek najboljši mogoči potrošnik. Težje pa razumemo, če se enotno v bran ohranjanju narodove biti ne zmore postaviti civilna družba, šola, država.