Gregorčič Čeferina prijavil KPK

Foto: Jaka Krenker, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

»Ta mesec mineva leto dni, odkar je slovensko ustavno sodišče povozilo pravo in se podredilo aktualni politični oblasti. Novela Zakona o RTV Slovenija, ki ga je pripravila vlada Roberta Goloba, še vedno čaka na vsebinsko presojo, čeprav gre za absolutno prednostno zadevo. Z začudenjem sva tudi ugotovila, da je v presojo tega zakona ponovno vključen ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je bil zaradi nasprotja interesov v tej zadevi sicer izločen.«

To v uvodu sporočata dr. Peter Gregorčič in dr. Matej Avbelj, pobudnika ustavne presoje zakona o RTV Slovenija. Gregorčič je sicer ustavnega sodnika Roka Čeferina prav danes prijavil tudi KPK.

Leto dni po tem, ko je Ustavno sodišče odpravilo zadržanje izvajanja zakona o RTV Slovenija in omogočilo prevzem te javne televizije s strani vladajoče politike, sta se oglasila pobudnika ustavne presoje in opozorila, da »nedelovanje ustavnega sodišča tepta pravno državo in izkrivlja slovenski medijski prostor.«

Peter Gregorčič ob tem dodaja, da je Ustavno sodišče celo samo priznalo, da svoje vloge ne more uresničiti v razumnem času in skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva, s čimer je preprečeno tudi uresničevanje zakonodajalčeve volje. Tako Ustavno sodišče samo priznava, da varuje oblast, ne pa državljanov. Med drugim tudi serije zaposlenih na RTV Slovenija, ki so bili deležni temeljite kadrovske čistke po zgledu Poljske in Madžarske, kar je premier celo sam napovedal v enem izmed svojih nastopov v oddaji Odmevi na TV Slovenija.

Ustavno sodišče ni več zmožno varovati svobode govora

Po odpravi zadržanja je nenadoma močno upadla tudi vnema ustavnih sodnikov, da bi o zadevi vsebinsko odločili. Celo sami pravijo, da nekaj let stara zadeva še ni ravno »stara«. Da bi preprečili vsebinsko presojanje, ki se ga očitno bojijo, pa so pod novo upravo Zvezdana Martiča na Ustavnem sodišču celo umaknili zahtevo za presojo ustavnosti, a jo je kasneje znova vložil Državni svet. A kot opozarja Gregorčič, ustavno sodišče resno ne jemlje niti Državnega sveta.

Njegovo vlogo je sodišče zgolj evidentiralo, za sodnika poročevalca pa dodelilo kar Roka Čeferina, ki je sicer iz odločanja o isti zadevi izločen zaradi lastništva v odvetniški pisarni Čeferin, ki je neposredno vključena v primer. Spis namreč vključuje tudi njihovo pravno mnenje.

Avbelj in Gregorčič ob svetovnem dnevu medijev ugotavljata, da slovensko ustavno sodišče ni več zmožno varovati svobode izražanja. »To sodišče namreč, prvič, ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času, skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva in, drugič, sodniki tega tribunala ne premorejo dovolj integritete, da bi zavarovali njegovo neodvisnost in nepristranskost. Zato postaja naš javni medijski prostor nepopravljivo izkrivljen, svoboda izražanja v njem pa močno okrnjena. Vse to onesposablja imunski sistem slovenske demokracije do te mere, da postajamo politična džungla, v kateri lahko le še plešemo po melodijah tistih, ki z aktivno asistenco ustavnega sodišča vladajo brezpravno in neomejeno.«

Čeferina prijavil KPK

Gregorčič je ob tem tudi najavil, da je pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) sprožil postopek proti ustavnemu sodniku Roku Čeferinu zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov. Gregorčič utemeljuje, da je Čeferin uradna oseba, ki je zaradi nasprotja interesov izločen pri obravnavi zakona o RTV Slovenija, Čeferin pa je poročevalec v istovrstni zadevi, za katero Državni svet sodišču celo predlaga, da jo združi s pobudo Gregorčiča, kjer je Čeferin izločen. Gregorčič ocenjuje, da gre torej za očitno nasprotje interesov.

Čeprav bi se moral Čeferin izločiti v roku treh delovnih dni, Čeferin funkcijo opravlja že več kot pet mesecev. Predsednika ustavnega sodišča pa očitno ni obvestil o okoliščinah, zaradi katerih bi se moral izločiti.

Saga skoraj od volitev

Prevzem RTV Slovenija je bila za vlado Roberta Goloba ena ključnih prioritet, česar niti ni skrival. Eden prvih zakonskih predlogov aktualne koalicije je bila novela zakona o RTV Slovenija, ki je prek spreminjanja vodstvenih organov dosegla predčasne prekinitve mandatov vodilnih, med drugimi tudi Gregorčiča, ki je bil tedaj predsednik Programskega sveta RTV Slovenija, direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, pa tudi direktorja TVS Uroša Urbanije.

Ustavno sodišče je sprva izvajanje novele zakona o RTV Slovenija, ki je morala najprej čez referendumsko presojo, sicer zadržalo, a je zadržanje odpravilo po obisku evropske komisarke Vere Jourove na Ustavnem sodišču pred letom dni. Jourova je sicer politična zaveznica Roberta Goloba (oba pripadata evropskim liberalcem) in je tudi javno izražala naklonjenost zakonu, ki je omogočil čistko na RTVS.

Na evropske volitve

Peter Gregorčič je sicer konec lanskega leta najavil kandidaturo na Evropskih volitvah. Kandidira kot nosilec liste SLS, ki je danes tudi uradno vložila svojo kandidatno listo. Za Gregorčičem se bodo na listi zvrstili nevrobiologinja Nina Strah, sedanji evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), pravnica Sara Ahlin Doljak, nekdanji poslanec in župan Franc Pukšič, inženirka računalništva Mija Aleš, predsednica podmladka SLS Kaja Galič, listo pa zaključuje prvak stranke Marko Balažic.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike