Preveč obiskovalcev za slovenske gore? TNP razmišlja tudi o splošni vstopnini

Število turistov in nočitev v parkovnih občinah hitro raste, zato novi načrt upravljanja odpira vprašanje omejevanja prometa, dostopa in celo plačljivega vstopa.

Planinci, domačini in ljubitelji neokrnjene narave že vrsto let obiskujejo Triglavski narodni park. V poletnih mesecih pa vanj prihaja veliko število obiskovalcev, ki napolnijo ceste, parkirišča in najbolj prepoznavne naravne znamenitosti. Pritisk obiskovalcev je na nekaterih območjih postal velik. Vodstvo parka opozarja, da brez usmerjanja in omejevanja obiskovanja v prihodnje ne bo šlo.

Javni zavod Triglavski narodni park je zato pripravil osnutek načrta upravljanja za obdobje 2027–2036, ki se ukvarja tudi z vse večjim pritiskom obiskovalcev. Cilj je zaščititi naravo in hkrati ohraniti park dostopen obiskovalcem. Med predvidenimi ukrepi so strožji prometni režimi in omejevanje dostopa do najbolj obremenjenih območij. Direktor zavoda TNP Uroš Brežan pa je kot eno od možnih rešitev omenil tudi splošno vstopnino v park. Dokončna odločitev še ni bila sprejeta.

Množični obisk edinega slovenskega narodnega parka je vse težje obvladljiv. Zato se odpira vprašanje, kako spremeniti način obiskovanja in hkrati prispevati k njegovemu ohranjanju.

Turizem se je v petnajstih letih skoraj potrojil

S pritiskom vse večjega števila obiskovalcev se območje sooča že dalj časa. Osnutek novega načrta upravljanja kaže, da se je turizem v parkovnih občinah v zadnjih petnajstih letih močno povečal. Število turističnih ležišč je med letoma 2010 in 2025 naraslo s 27.210 na 47.216, kar predstavlja 73-odstotno rast. Še izraziteje se je povečalo število prihodov turistov: s 566.818 leta 2010 na več kot 1,66 milijona leta 2025. To pomeni 193-odstotno rast. Število nočitev se je v istem obdobju povečalo z 1,68 milijona na skoraj 4,27 milijona oziroma za 155 odstotkov.

Število turističnih ležišč je med letoma 2010 in 2025 naraslo s 27.210 na 47.216, kar predstavlja 73-odstotno rast.

Turisti, ki na območju prenočijo, predstavljajo le del vseh obiskovalcev. Velik pritisk predstavljajo tudi enodnevni obiskovalci, ki jih statistika nočitev ne zajema. Samo Mostnico, Tolminska korita, slap Savica in sotesko Vintgar je leta 2024 skupaj obiskalo približno 700.000 ljudi. Osnutek načrta opozarja, da je obisk najbolj prepoznavnih naravnih vrednot že v letih 2018 in 2019 dosegel raven, pri kateri je postal vpliv na naravo obremenjujoč, kakovost doživljanja pa okrnjena.

Več obiskovalcev prinaša tudi več prometa. Dolgoročne projekcije, na katere se sklicuje načrt, predvidevajo tri- do petodstotno letno rast motornega prometa v sezoni, če ne bodo uvedeni novi režimi dostopa in parkiranja.

Koliko obiskovalcev je za naravo že preveč?

Novi načrt upravljanja v ospredje postavlja ocene nosilnih zmogljivosti posameznih območij. Te določajo število obiskovalcev, pri katerem je obisk še mogoče obvladovati, ne da bi pri tem prekomerno obremenjevali naravne vrednote ali bistveno zmanjšali kakovost doživetja. Ocene so bile sicer pripravljene že med izvajanjem načrta upravljanja za obdobje 2016–2025, novi osnutek pa jih vključuje kot strokovno podlago za prihodnje upravljanje obiska.

Najbolj konkretne ocene so pripravljene za najbolj obiskane točke. Za Vintgar je ocenjena zmogljivost 2.290 obiskovalcev na dan, pri čemer bi bilo lahko v soteski hkrati največ 245 ljudi. Za Tolminska korita je nosilna zmogljivost ocenjena na 1.050 obiskovalcev dnevno, za slap Savica pa na 1.135. Julija in avgusta je pri Savici predvidena višja dnevna zmogljivost, do 1.700 obiskovalcev. Pri koritih Mostnice je ocena 440 obiskovalcev ob enosmernem oziroma 880 ob dvosmernem načinu obiskovanja.

Za Vintgar je ocenjena zmogljivost 2.290 obiskovalcev na dan, pri čemer bi bilo lahko v soteski hkrati največ 245 ljudi. 

Izračuni obstajajo tudi za druge priljubljene točke. Izvir Soče bi glede na izhodišče lahko dnevno obiskalo od 500 do 1.500 ljudi, spodnji Martuljkov slap do 1.300, spodnji in zgornji slap skupaj pa do 1.500. Za slap Peričnik in Pokljuško sotesko so pripravljeni različni scenariji nosilne zmogljivosti. Osnutek pri tem ne določa, da bodo na vseh teh mestih obiskovalce avtomatično začeli omejevati. Predvideva pa možnost omejitev tam, kjer bi obisk ogrožal naravne vrednote, prostoživeče vrste, njihove habitate ali kulturno dediščino.

Določene omejitve že veljajo. V dolini Vrata je dostop z avtomobilom urejen z zapornico. Med 15. junijem in 15. septembrom 2026 dnevna pristojbina za avtomobil znaša 20 evrov, promet za motorna kolesa in bivalna vozila pa je prepovedan. Ko se parkirišča na koncu doline zapolnijo, zapornica novih avtomobilov ne spušča več. Hkrati je iz Mojstrane poleti organiziran brezplačen avtobusni prevoz.

Podoben pristop želi načrt v prihodnje razširiti tudi drugam. Predviden je razvoj mreže oddaljenih parkirišč P+R na robu oziroma zunaj parka, znotraj parka pa zmanjševanje razpršenih in neurejenih parkirnih površin ter krepitev javnega prevoza. Med območji, kjer naj bi se promet urejal prednostno, so Bohinjsko jezero, Pokljuka, Vrata, Kot, Krma, Mangartska cesta ter doline Tolminke, Zadnjice in Zadnje Trente.

Predviden je razvoj mreže oddaljenih parkirišč P+R na robu oziroma zunaj parka.

Vstopnina za celoten park?

Splošna vstopnina še zdaleč ni dokončno dorečena. Direktor Triglavskega narodnega parka Uroš Brežan jo je omenil kot eno od možnih rešitev za omejevanje pritiska obiskovalcev. O konkretni višini, načinu pobiranja ali morebitnih izjemah še niso odločali.

Po poročanju N1 bi lahko skupna vstopnina vključevala oziroma nadomestila sedanja ločena plačila za obisk posameznih naravnih znamenitosti. Danes obiskovalci že plačujejo za ogled Vintgarja, Tolminskih korit, Mostnice in slapa Savica. Prav pri teh vstopninah pa se kaže, kako zahtevno je vprašanje upravljanja. Pri morebitni splošni vstopnini bi bilo zato treba jasno določiti, kdo bi denar pobiral in koliko bi se ga vračalo v varovanje narave, urejanje poti, javni prevoz ter lokalne skupnosti.

Triglavski narodni park obsega skoraj 84.000 hektarjev, v njem pa je 33 naselij in živi 2.447 prebivalcev po podatkih iz januarja 2023. Morebitna vstopnina bi zato odprla tudi vprašanje izjem za domačine in druge uporabnike prostora. Poleg tega park nima enega samega vhoda. Vanj vodijo številne ceste, doline, planinske poti in druge dostopne točke. Uvedba enotne vstopnine bi zato zahtevala precej drugačen sistem od tistega, ki danes velja pri posameznih turističnih znamenitostih.

Triglavski narodni park obsega skoraj 84.000 hektarjev, v njem pa je 33 naselij in živi 2.447 prebivalcev po podatkih iz januarja 2023.

Ob tem sama vstopnina množičnega obiska ne bi nujno zmanjšala. Če bi obiskovalec zgolj plačal in nadaljeval pot, bi pritisk na najbolj občutljive točke ostal. Zato novi načrt veliko več pozornosti namenja tudi prometnim režimom, javnemu prevozu, omejevanju obiskovanja in usmerjanju obiskovalcev na manj obremenjena območja.

Odločitev torej še ni sprejeta. Osnutek so julija potrdili kot primernega za nadaljnjo proceduro, zdaj pa sledijo pripombe lokalnih skupnosti, dopolnjevanje dokumenta in javna obravnava. Dokončni načrt bo na koncu sprejela vlada z uredbo. Razprava o vstopnini pa že odpira vprašanje, kako ohraniti Triglavski narodni park dostopen obiskovalcem, ne da bi zaradi množičnega obiskovanja izgubili prav tisto naravo, zaradi katere vanj prihajajo.