Grims: Pravi izraz evropske solidarnosti bi bila pomoč pri remigraciji

Vir: Shutterstock

Slovenija je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) letos prejela že 362 najav vračila migrantov oziroma prosilcev za mednarodno zaščito iz drugih evropskih držav, doslej so jih vrnili 150. Največja pošiljateljica zahtev za vračilo migrantov v Slovenijo je Nemčija. 

Zahteve za vračilo migrantov so po poročanju portala Regionalobala Sloveniji poslale poleg Nemčije tudi Švica, Avstrija, Italija, Francija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Luksemburg in Nizozemska. Na portalu so tudi navedli, da je v Sloveniji za azil v letu 2024 zaprosilo 5.173 migrantov, med njimi jih je polovica iz Maroka, sledijo jim migranti iz Alžirije, Afganistana, Egipta in drugih držav. Med njimi je zgolj 4 odstotke žensk. Po podatkih MNZ-ja jih je 2.597 že vložilo prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici, kar pomeni, »da zanje Slovenija ne bi bila pristojna država niti v primeru, če bi ti odšli v druge države članice EU in bi jih te želele predati državi prvega azila.« Po izračunu bi tako zaradi ukrepov vračanja migrantov lahko Slovenija dobila nazaj več kot 2.500 ilegalnih migrantov – v Sloveniji so namreč prvič zaprosili za azil, nato pa so odpotovali naprej.

»V zadnjih dneh se v nekaterih medijih pojavljajo ugibanja o številu prosilcev za mednarodno zaščito, ki naj bi jih države članice lahko vrnile v Slovenijo. Zavračamo vsakršno posploševanje in poenostavljanje postopkov mednarodne zaščite, še posebej, ker obravnavamo ljudi in ne gole številke,« so se na poročanja medijev odzvali na ministrstvu. Po besedah MNZ-ja so predaje prosilcev po Dublinski uredbi regulirane, nanje pa vpliva več dejavnikov in meril. »Ključna okoliščina torej ni število tistih, ki so v Republiki Sloveniji vložili prošnje za mednarodno zaščito, temveč podatek, da je Slovenija lani prejela 362 najav za predajo prosilcev za mednarodno zaščito, od katerih pa jih je bilo realiziranih 150,« so potrdili zgoraj navedene podatke in poudarili, da so predaje prosilcev za mednarodno zaščito izvedene skladno z veljavno zakonodajo Evropske unije in po točno določenem postopku, zato so izjave o množičnem vračanju prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo popolnoma neutemeljene in zavajajoče.

Ministrstvo je še pojasnilo, da Dublinska uredba opredeljuje merila in hierarhijo med njimi. Osnovni merili določata, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna tista država članica, katere zunanjo mejo je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal po kopnem, morju ali zraku, oziroma ki je prosilcu izdala veljaven dokument za prebivanje ali vizum. Ključna okoliščina za ugotovitev nezakonitega vstopa je obstoj zadetka v evidenci Eurodac, v kateri se shranjujejo prstni odtisi, odvzeti ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Tudi predaja je formalizirana in zahteva sodelovanje obeh držav. Predaja prosilca se mora izvesti v roku, ki ga določa uredba, in sicer kakor hitro je to praktično izvedljivo, najkasneje pa v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela osebo, ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo. Ta rok se lahko podaljša na največ eno leto, če predaja ni bila možna, ker je oseba v zaporu, ali na največ osemnajst mesecev, če oseba pobegne. Kadar država članica pravočasno ne izvede predaje oziroma se le-ta ne opravi v določenem roku, je odgovorna država članica oproščena svoje obveznosti sprejema te osebe, odgovornost pa se prenese na državo članico, ki je podala zahtevo. Migranti oziroma prosilci za mednarodno zaščito, ki so v skladu z Dublinsko uredbo vrnjeni v Slovenijo, so nastanjeni v azilni dom, kjer čakajo na podajo prošnje za mednarodno zaščito. Če je prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, se taki osebi določi rok za prostovoljni odhod ter ukrep odstranitve tujca in prepovedi vstopa (razen ko oseba v Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova).

Vir: SDS

Grims: Za veliki besedami o humanizmu se skriva le državno sponzoriran kriminal

»Deset let nazaj sem opozarjal, da bo prišlo do tega, da jih bodo začeli vračati in da je to le vprašanje časa,« je evropski poslanec Branko Grims opozoril, da smo sedaj na tej točki. Zatrdil je, da bi morali vsi, ki so to norost omogočili z zlorabo funkcije ali opustitvijo dolžnostnega ravnanja odgovarjali na sodišču; oboje je namreč kaznivo dejanje. »Zlorabili so svoje funkcije in opustili dolžnostno rananje, povzročili so kriminal in nevarnost,« je Grims s prstom med drugim pokazal tudi na evropske institucije, vlade in določene posameznike ter ponovil, da je šlo za naklep, saj so vsi vedeli, kaj počnejo – vzeli so si pravico, da suspendirajo del mednarodnega prava, zahtevali so od vlad, da odprejo meje svojih držav. »Za veliki besedami o humanizmu se skriva le državno sponzoriran kriminal, vse se financira z denarjem davkoplačevalcev,« je opozoril in dodal, da bi bil pravi izraz evropske solidarnosti pomoč pri remigraciji – torej, da bi se Sloveniji pomagalo pri tem, da izvorne države vzamejo migrante nazaj. Po njegovi oceni je Slovenija delala strašno napako, da je prva popisovala migrante. Po drugi strani pa nimamo vzvodov moči, da bi migrante vrnili v njihovo izvorno državo. »Če ne bo prišlo do masovne deportacije, Evrope ne bo več,« je Grims še opozoril, da je to, kar se sedaj dogaja, za Slovenijo izredno neugodno.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike