Ideološki prepad med spoloma: ženske vse bolj liberalne, moški pa konservativni

Med mlajšimi nastaja med spoloma vse večja ideološka vrzel. Nedavna raziskava Gallupa je pokazala, da se spola v ZDA čedalje bolj odmikata od politike drug drugega – moški postajajo vse bolj konservativni, ženske pa bolj liberalne. Tak trend opažajo v več državah.

Alice Evans, ena od vodilnih raziskovalk tega pojava in gostujoča sodelavka na Univerzi Stanford, meni, da lahko v luči političnih razlik pri generaciji Z (osebah, rojenih med letoma 1995 in 2010), govorimo o dveh generacijah. Polarizacija je prisotna predvsem v gospodarsko razvitih in kulturno liberalnih državah.

Raziskave namreč kažejo, da je generacija Z glede nekaterih tem izredno progresivna, glede drugih pa presenetljivo konservativna. Rastoče razlike med spoloma bi utegnile pojasniti te ugotovitve. Nekateri ocenjujejo, da je pomembno vlogo igralo tudi gibanje #MeToo (Jaz tudi), ki ženske spodbuja k razkrivanju spolnih zlorab.

Svetovni trendi

Po ugotovitvah Gallupove raziskave je ideološka naravnanost moških in žensk desetletja nazaj relativno sovpadala, danes pa je med spoloma znaten prepad. Moški in ženske, stari med 18 in 30, so drug od drugega oddaljeni približno 30 odstotnih točk. Da se je vrzel »odprla«, je trajalo zgolj šest let.

Med mladimi v Nemčiji je ideološka vrzel med spoloma prav tako okoli 30 odstotnih točk, v Združenem kraljestvu pa približno 25. Na Poljskem je lani skoraj polovica moških, starih med 18 in 21 let, podpirala skrajno desno stranko, a le 6 % žensk enake starosti.

Na Finskem, Danskem in Norveškem se razlike gibajo med 20 in 40 odstotnih točk. Podobni vzorci so prisotni v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Morten Nyborg Støstad, raziskovalec neenakosti in predavatelj na Univerzi Berkley, je izpostavil, da je sčasoma prišlo do preobrata, saj da so bili moški v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja ponekod bolj liberalni od žensk. 

Razlike izven zahoda so ponekod še bolj poudarjene, na primer v Južni Koreji, kjer so razlike večje kot v ZDA, v Nemčiji ter Združenem Kraljestvu, oziroma je vzorec zelo podoben, denimo v Tuniziji. Povsod je ideološka vrzel bodisi izključno lastnost mlajših generacij bodisi je bistveno večja pri mlajših od 30 let.

NEW: an ideological divide is emerging between young men and women in many countries around the world.

I think this one of the most important social trends unfolding today, and provides the answer to several puzzles. pic.twitter.com/kG4qQReqfT

— John Burn-Murdoch (@jburnmurdoch) January 26, 2024

Pojmovanje družbene vloge spolov

Ideološka vrzel pa se je izrazito povečala tudi na Kitajskem. Po analizi podatkov, pridobljenih v Kitajski družboslovni raziskavi (2023), imata spola na Kitajskem glede na politično generacijo drastično drugačna ideološka prepričanja glede spola oziroma vlog spolov v družbi. Ženske so pogosteje »celovito egalitarne«, kar po analizi pomeni, da zavračajo več trditev o delitvi vlog, med drugim, da morajo moški prioritizirati kariero, ženske pa družino; da so moški rojeni kompetentnejši od žensk ter da morajo biti ženske v času ekonomske recesije prve odpuščene z delovnega mesta. Podpirajo enakomerno delitev gospodinjskih opravil.

Analiza ugotavlja, da so razlike med generacijami, od prve, zgodnje revolucionarne generacije, za katero je značilno državno uvajanje feminizma, do pete generacije v analizi (postreformne generacije), vse večje.

Zadnja doba je po navedbah avtorja pomembno oblikovana s strani vključitve Kitajske v globalizirano tržno ekonomijo, interneta in izobraževanja, kot pritiskov v smeri spolnega egalitarizma. Ob tem pa ostajajo tudi tradicionalna in patriarhalna stališča, kot so univerzalnost poroke, hipergamija, stigmatizacija visoko izobraženih žensk.

V prvi generaciji razlik skoraj ni bilo, v postreformni generaciji pa je 55,5 % žensk popolnoma egalitarnih, a le 26,8 % moških.

John Burn-Murdoch v The Financial Times različna stališča o vlogi spolov med drugim pripisuje gibanju #MeToo, ki naj bi padlo na gluha – ali napačna – ušesa zlasti v Južni Koreji, kot kulturi z visoko stopnjo spolne neenakosti in pogostosti sovražnosti do žensk (mizoginije). 

Na volitvah leta 2022 naj bi denimo starejše Korejke in Korejci volili podobno, mlajši moški pa so podprli konservativno stranko Ljudska moč in mlade ženske liberalno Demokratično stranko v skoraj enakih in nasprotnih številkah.

Virtualni mehurčki, nezadovoljstvo z gospodarstvom in influencerji

Južna Koreja je sicer ekstremen, a poveden primer. Korejska družba se sooča z upadanjem zakonskih zvez in rodnosti, ki je leta 2022 padla na 0,78 % na žensko oziroma najnižje na svetu.

Po Burn-Murdochovi oceni se je odziv na uspehe in napake gibanja #MeToo v številnih državah prelevil v širša ideološka nasprotja. Pomembno vlogo pa igrajo splet oziroma družbena omrežja, v katerih sta spola čedalje bolj ločena in brez stika v sklopu virtualnih prostorov in kultur.

V ZDA, Nemčiji ter Združenem kraljestvu mlade ženske privzemajo vse bolj liberalna stališča do priseljevanja in t. i. rasne pravičnosti, med starejšimi generacijami pa znatnih razlik ni najti.

Is there an increasing gender gap in young people's ideology across the developed world?

Yes, at least in the long term. But there is significant country-level variation.

The graph: 126,072 individuals in 21 developed countries over 70 years. Below, specific countries. pic.twitter.com/O01gx2Z7W6

— Morten N. Støstad (@MortenStostad) January 31, 2024

V večini držav gre za to, da moški »zaostajajo« za ženskami in ohranjajo približno enaka stališča, progresivnost žensk pa narašča. Toda v nekaterih državah se (v drugo smer) premikajo tudi moški. V Nemčiji moški, mlajši od 30 let, bolj nasprotujejo priseljevanju kot pripadniki starejših generacij, ob tem so mlajši v zadnjih letih tudi naklonjeni desni stranki AfD.

Med državami obstajajo razlike in polarizacija ni univerzalna. V Franciji, Italiji in Španiji, na primer, so si mlajši danes ideološko bližje. Evansova sklepa, da ideološko polarizacijo med spoloma poleg mehurčkov na družbenih omrežjih spodbujajo še trije dejavniki: »feminizirana« kultura, kulturni podjetniki oziroma »influencerji«, kot je Andrew Tate, ter nezadovoljstvo z gospodarstvom, ki ni značilno za odraščanje drugih generacij. Največje ekonomsko nezadovoljstvo je značilno za moške, ki nimajo zaupanja v institucije svoje regije ter živijo v predelih z visoko stopnjo brezposelnosti.

Za družbe, ki spodbujajo integracijo, naj bi bili značilni visoka medsebojna odvisnost, vernost in avtoritarizem ali skupna kultura in spolno mešano socializiranje.