In življenje je bilo luč ljudi … (Jn 1,4)

Verjetno je že marsikdo videl Rembrandtovo upodobitev Jezusovega rojstva, kjer se nizozemski baročni slikar prefinjeno igra s svetlobnimi efekti. Na sliki je Novorojeni obdan z različnimi osebami, ki jih vidimo osvetljene v sicer temnem okolju. Svetloba, zanimivo, ne prihaja od zunaj, ampak iz jaslic. Jezus žari tako močno, da osvetljuje vse, ki so okoli njega. Umetnik upodobi misel evangelista Janeza, ki v svojem prologu izbere zanimivo paleto motivov. Eden izmed teh je luč oz. svetloba. »Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet.« (Jn 1,9) Tako evangelist v svojem evangeliju dopolni motiv »svetlobe«, ki se skozi celotno Sveto pismo razvija in raste. Hkrati daje priložnost, da se še dodatno osvetli in poglobi božično skrivnost.

Tema je dejstvo. Tudi danes. Omogoča jo greh, ki gradi otopelost in duhovno temo. Vera je stikalo, Cerkev prostor, svetost pa Luč, ki vznemirja temo.

V začetku Svetega pisma beremo: »Bog je rekel: 'Bodi svetloba!' In nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. In Bog je ločil svetlobo od teme. In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč.« (1 Mz 1,3-5) Na začetku je, torej, Bog poleg zemlje in neba ustvaril tudi elektromagnetno valovanje, ki ga lahko poimenujemo »vidna svetloba«. Fiziki bi nas lahko podučili, da svetloba prihaja v različnih oblikah, ki jih strokovno imenujemo spekter elektromagnetnega valovanja, kamor uvrščamo gama žarke, rentgenske žarke, ultravijolične in infrardeče žarke, mikrovalove itd. Le majhen spekter, ki ga zazna oko, se imenuje vidna svetloba. To pomeni, da vidimo le malenkost tistega, kar je Bog ustvaril. Svetloba, ki bi omogočila odkrivanje in prodiranje v skrivnost resnice, je zatemnjena s strani Boga, ki samorazodevanje počasi stopnjuje, pa tudi s strani človeka, ki z grehom slabi priložnost odkrivanja resnice. Tako je starozavezen pogled na Boga, zgodovino odrešenja in verske resnice omejen, manj izostren in manj barvit.

V novi zavezi izraz »luč« (svetloba) ni samo odmev starozaveznega dojemanja. Zdi se, kot da bi Bog pristavil prizmo in dodal svetlobne spektre, ki jih v stari zavezi začutimo le v povojih. Jezus razkrije življenje v Bogu, ki ga poznamo pod izrazom Sveta Trojica, doda spekter izjemne Božje naklonjenosti človeku, ki se manifestira v rojstvu, smrti in vstajenju, in doda poseben spekter večnega življenja, ki ga je Bog s svojo krvjo obnovil za človeka. Obzorje ni več omejeno, ampak dopolnjeno. Bog je tisti, ki je prevzel pobudo: osvetlil globine svojega življenja, programiral človeško oko in postavil Svetega Duha za učitelja.

Če se za hip vrnemo k Rembrandtovi sliki. Tema je dejstvo. Tudi danes. Omogoča jo greh, ki gradi otopelost in duhovno temo. Vera je stikalo, Cerkev prostor, svetost pa Luč, ki vznemirja temo.