Indeks demokracije 2017: Slovenska demokratična kultura vse slabša
Demokracija v Sloveniji ni v razcvetu. Vsaj tako kaže zadnji demokratični indeks za leto 2017, ki jo od leta 2006 vsako leto pripravlja The Economist Intelligence Unit.
Slovenija se uvršča na 36. mesto od 165. državami med tako imenovane "pomanjkljive demokracije". Po besedah avtorjev raziskave Slovenija "ni uspela vzpostaviti demokratične politične kulture ali vzpodbuditi širše politične participacije."
Skoraj polovica (49,3 %) svetovne populacije živi pod neko obliko demokracije, čeprav jih zgolj 4,5 % živi v polni demokraciji, ugotavlja omenjena raziskava. Približno tretjina svetovnega prebivalstva živi pod avtoritarnimi režimi, po odstotkih še največ na Kitajskem.
Demokratični indeks posamezne države se računa na podlagi petih kategorij: 1) volilni proces in pluralizem 2) državljanske svoboščine 3) delovanje vlade 4) politična participacija in 5) politična kultura. Državo na podlagi teh kriterijev uvrstijo v eno izmed štirih kategorij: polna demokracija, pomanjkljiva demokracija, hibridni režim in avtoritarni režim.
Na prvo mesto se je uvrstila Norveška, na drugo Islandija in tretje Švedska. Nemčija se je na 13. mestu še uvrstila med polne demokracije, medtem ko je ZDA na 21. mestu že pristala med pomanjkljivimi demokracijami. Države na repu indeksa, ki se jih uvršča med avtoritarne režime, pa so Čad, Sirija in Severna Koreja.
V letu 2017 je indeks demokracije na lestvici od 0 do 10 padel s 5,52 na 5,48. Lani se je kar v 89 državah stanje demokracije poslabšalo in zgolj v 27 izboljšalo, kar je najslabši rezultat od leta 2010.
Slovenija se je po kakovosti demokracije z indeksom 7,50 v letu 2017 uvrstila na 36. mesto, med pomanjkljive demokracije. Za eno mesto nas je prehitel Ciper, tik za nami je Litva. Splošna slika slovenske demokracije se je v desetih letih poslabšala za 0,46 točke. Leta 2006 je namreč prejela 7,96 točk, po letu 2012, ko je prejela 7,88 točk, pa je indeks Slovenije začel počasi padati.
Medtem ko se je izredno dobro uvrstila v volilnem procesu in pluralnosti (9,58 točk), ji je točk bistveno zmanjkalo pri funkcionalnosti vlade (6,79 točk), s podobnim rezultatom se je odrezala pri kategorijah politične participacije in politične kulture.
Vseeno pa v sklopu vzhodne Evrope Slovenija znajde bolj na vrhu lestvice, na tretjem mestu za Estonijo (7,79 točk) in Češko (7,62). A avtorji raziskave obenem poudarjajo, da praktično nobena država v vzhodni Evropi ni uspela vzpostaviti polne demokracije, saj celo "najbolj politično razviti narodi v regiji, kot so Madžarska, Poljska, Češka in Slovenija, niso uspeli vzpostaviti demokratične politične kulture ali vzpodbuditi širše politične participacije."
Slovenija se uvršča na 36. mesto od 165. državami med tako imenovane "pomanjkljive demokracije". Po besedah avtorjev raziskave Slovenija "ni uspela vzpostaviti demokratične politične kulture ali vzpodbuditi širše politične participacije."
Skoraj polovica (49,3 %) svetovne populacije živi pod neko obliko demokracije, čeprav jih zgolj 4,5 % živi v polni demokraciji, ugotavlja omenjena raziskava. Približno tretjina svetovnega prebivalstva živi pod avtoritarnimi režimi, po odstotkih še največ na Kitajskem.
Demokratični indeks posamezne države se računa na podlagi petih kategorij: 1) volilni proces in pluralizem 2) državljanske svoboščine 3) delovanje vlade 4) politična participacija in 5) politična kultura. Državo na podlagi teh kriterijev uvrstijo v eno izmed štirih kategorij: polna demokracija, pomanjkljiva demokracija, hibridni režim in avtoritarni režim.
Na prvem mestu Norveška, na zadnjem Severna Koreja
Na prvo mesto se je uvrstila Norveška, na drugo Islandija in tretje Švedska. Nemčija se je na 13. mestu še uvrstila med polne demokracije, medtem ko je ZDA na 21. mestu že pristala med pomanjkljivimi demokracijami. Države na repu indeksa, ki se jih uvršča med avtoritarne režime, pa so Čad, Sirija in Severna Koreja.
V letu 2017 je indeks demokracije na lestvici od 0 do 10 padel s 5,52 na 5,48. Lani se je kar v 89 državah stanje demokracije poslabšalo in zgolj v 27 izboljšalo, kar je najslabši rezultat od leta 2010.
Sloveniji od leta 2012 demokratični indeks pada
Slovenija se je po kakovosti demokracije z indeksom 7,50 v letu 2017 uvrstila na 36. mesto, med pomanjkljive demokracije. Za eno mesto nas je prehitel Ciper, tik za nami je Litva. Splošna slika slovenske demokracije se je v desetih letih poslabšala za 0,46 točke. Leta 2006 je namreč prejela 7,96 točk, po letu 2012, ko je prejela 7,88 točk, pa je indeks Slovenije začel počasi padati.
Medtem ko se je izredno dobro uvrstila v volilnem procesu in pluralnosti (9,58 točk), ji je točk bistveno zmanjkalo pri funkcionalnosti vlade (6,79 točk), s podobnim rezultatom se je odrezala pri kategorijah politične participacije in politične kulture.
Vseeno pa v sklopu vzhodne Evrope Slovenija znajde bolj na vrhu lestvice, na tretjem mestu za Estonijo (7,79 točk) in Češko (7,62). A avtorji raziskave obenem poudarjajo, da praktično nobena država v vzhodni Evropi ni uspela vzpostaviti polne demokracije, saj celo "najbolj politično razviti narodi v regiji, kot so Madžarska, Poljska, Češka in Slovenija, niso uspeli vzpostaviti demokratične politične kulture ali vzpodbuditi širše politične participacije."
Zadnje objave
V pokoj decembra ali januarja?
24. 10. 2026 ob 0:12
Ena najstarejših knjižnic na Slovenskem je hranila več kot 2.000 knjig. Kje so danes?
23. 10. 2026 ob 16:50
DZ v četrtem poskusu odredil preiskavi o Black Cube in financiranju strank
23. 10. 2026 ob 16:43
Cesta Krško–Brežice: uradna mnenja pozitivna, kmetje zahtevajo drugačno traso
23. 10. 2026 ob 15:56
Od osamosvojitve je bilo za železnice narejenega premalo
23. 10. 2026 ob 14:22
[Prejeli smo] Trenutna politika SD z županom Petrom Dermolom vodi Velenje v propad
23. 10. 2026 ob 14:16
Povolilni boj še divja
23. 10. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilni boj še divja
23. 10. 2026 ob 12:00
Ave, Maria
23. 10. 2026 ob 6:00
BRIF: Sta s podporo Jankoviću dala Žavbi in Dule nezaupnico Golobu?
22. 10. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
NOV
06
Tečaj za zaročence v Domu sv. Jožef
17:00 - 13:30
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
2 komentarja
Alojzij Pezdir
"Slovenija se je po kakovosti demokracije z indeksom 7,50 v letu 2017 uvrstila na 36. mesto, med pomanjkljive demokracije. Za eno mesto nas je prehitel Ciper, tik za nami je Litva."
Glede na nenehno javno izkazovanje vsesplošnega nezaupanja državljanovRS v demokratični in pluralni politični sistem, v nosilne institucije in funkcionarje zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti, v vladavino prava, veljavo temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter svobodo ustvarjalnosti in javne besede ... smo jo še dobro odnesli.
36. mesto RS med 165 državami na lestvici demokratične politične kulture najbrž kar ustrezno in realno odraža stopnjo politične kulture v naši državi, s katero so (vsaj javno) zadovoljni samo politični odločevalci, a še ti samo dokler so "pri koritu" privilegijev izvršne oblasti ter vladajoče koalicije. Vsi ostali pa smo do dosežene stopnje politične in demokratične kulture v RS kritični tem bolj ko smo oddaljeni od možnosti vplivanja na aktualno oblast, njene organe in funkcionarje ter od možnosti uresničevanja ustavno zagotovljenih demokratičnih pravic in svoboščin slehernega državljana.
Kakovostna krepitev demokracije in politične kulture v RS bi vsekakor morala postati prednostna naloga političnih strank in pristojnih izvoljenih organov države. Državljani in volivci bi morali v zvezi s tem pozorno prisluhniti predvolilnim programom posameznih strank ter izrečenim zavezam političnih voditeljev in od njih zahtevati postopno, a vztrajno rast na svetovni lestvici demokratične kulture v smeri tudi politično in demokratično najrazvitejših držav Evrope in razvitega sveta.
Kraševka
Salomo, zakaj pa cerkvenemu teologu odrekaš pravico, da nam pove kaj je demokracija. Štuhec je izobražen človek, pa čeprav nima KUMNOVŠKE šole. Salomon kdo pa misliš ti, da razume kaj je DEMOKRACIJA - tebi podobni ? Dvomim. Pa tudi tisti, ki so se izobrazili v JUGO sistemu in bili v tedanji partiji, ki je vsem drugače mislečim odrekala enakopravnost.
Vsak pameten ve, da tam, kjer vlada enopartijski sistem ni demokracije. V enopartijskem sistemu je DIKTATURA, ki ima v rokah vso oblast, vključno s sodišči in mediji. Zakaj teolog tega ne bi smel komentirati, saj ima enake človekove oravice kot ti Salomon.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.