Ironije centra Rog: Ko leva avantgarda "zaplini" levo "rajo"

Ko smo prejšnji teden izvedeli, da nam premier samovoljno skuša kadrovati po policiji in za potrebe praznovanja referendumske zmage prestavlja policijske akcije, da bi odvrnil pozornost pa nato napoveduje rekonstrukcijo vlade in izključuje neposlušne člane svoje stranke, je precej mimo medijskih radarjev šlo odprtje prenovljene tovarne Rog.

Kako tudi ne bi. Ob tako kaotičnem obnašanju državnih oblasti, ki bo vse nas državljane močno udarili po žepu, je odprtje nekega kulturnega centra in mini protest ob njem dokaj nepomembno. A vendar je smiselno, da si ga pobližje ogledamo, saj nudi serijo ironij naše današnje kulturno-politične srenje.

Spomenik administrativnemu izbrisu, ne pa tudi genocidu

Začnimo pred njim. V parku pred prenovljenim centrom stoji spomenik v obliki črke Ć, namenjen spominu izbrisanim. Verjamem, da nekaterim po krivici, čeprav je res tudi, da mnogi med njimi v novi državi slovenskega naroda sprva niso želeli živeti, ko pa so spoznali, da je življenje tukaj lepše kot drugod, pa je bilo za mnoge prepozno, da bi si enostavno uredili status. Nikomur ne privoščim izbrisa, niti administrativnega, kot se je zgodil tem izbrisanim, pa najsi bodo zanj (vsaj delno) krivi sami ali ne. In prav je, da se krivica popravi, v kolikor je bila storjena, kar se dejansko v glavnem že je.

Še dosti hujši pa je izbris iz obličja zemlje. Tudi to se je zgodilo v naši zgodovini, a nasledniki, predvsem ideološki, tega ne želijo priznati, predvsem pa ne popraviti krivic. Groteskno izpade, ko se župan trka po prsih za škodo administrativno izbrisanih, v isti sapi pa žuga tistim, življenjsko izbrisanim, ki še danes ležijo v breznih in plastičnih gajbicah, da zanje ni prostora niti na mestnem pokopališču, kaj šele, da bi dobili spominski park, ki si ga oni zaslužijo, mi, današnji prebivalci pa za dosego sprave potrebujemo.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Zadnja plat (@zadnjaplat)

Kje je ta, ki se bo prva oglasila, ko bo po protestnikih škropil solzivec?

Otvoritev tega prenovljenega kulturnega centra je spremljal protest, ki seveda ni protestiral proti prej omenjeni grotesknosti. Protestirali so, ker jih je župan Janković pred dvema letoma iz te stavbe deložiral, čeprav je bila nevarna za bivanje, elitno lokacijo v centru mesta so zaskvotali zastonj, lastnik stavbe pa je bila mestna občina.

Policisti so proti njim uporabili tudi solzivec in prisilna sredstva, nikjer pa nismo slišali protesta trenutne vladajoče politike, ki je bila tako glasna, ko se je podobno dogajalo pred dvema letoma.

Sama predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je kmalu po potrditvi Roberta Goloba za mandatarja takole žugala takrat: »In obljubljam, dr. Golob, da se bom prva oglasila, če boste poslali policijo nad protestnike – z vodnim topom, solzivcem, pendreki ali kakorkoli drugače.«

Protestniki so bili zaplinjeni, če uporabim besedo, ki jo tako radi uporabljajo levičarski komentatorji. Ne le, da je tiho Urška Klakočar Zupančič, ki jo je Golob ukrotil le dva dni prej. Ni se oglasil tudi nihče drug, ki je bil prej tako glasen.

Nisem je slišal, čeprav je pršil solzivec. Protestniki so bili zaplinjeni, če uporabim besedo, ki jo tako radi uporabljajo levičarski komentatorji. Ne le, da je tiho Urška Klakočar Zupančič, ki jo je Golob ukrotil le dva dni prej, in je zdaj povsem predana svoji funkciji do te mere, da ne zmore biti hkrati še podpredsednica stranke in se oglašati. Ni se oglasil tudi nihče drug, ki je bil prej tako glasen.

Nekateri so se verjetno zjutraj pogledali v ogledalo in ugotovili, da morajo nekako uporabiti milijone, ki so jih dobili prek razpisov, in zagotoviti, da slučajno ne ostanejo tudi brez naslednjih, spet drugi so bili zmedeni, saj nimajo več enega skupnega sovražnika, proti kateremu se morajo boriti, pač pa se zdaj med sabo »ribajo njihovi«. In ker ni čisto jasno, s katerimi bi potegnili, so rajši modro tiho, ker vedo, da revolucija žre lastne otroke. Posebej tiste najbolj glasne, najbolj revolucionarne in aktivistične.

In seveda, nihče se ne želi zameriti nedotakljivemu Zoranu Jankoviću. Lahko se borimo za čisto pitno vodo, a smo enostavno tiho, ko čez vodno zajetje kanalizacijski vod napeljuje Janković. Glasni smo, da samo ja pomeni ja, a ko, sodeč po policijskem zapisniku, spolne usluge v zameno za službo zahteva Janković, ni nikjer nobenega protesta. Borimo se za svobodo kulturnikov, a ko jih deložira Janković, z njim, ob zaščiti »robocopov«, pijemo šampanjec. Tako pač funkcionirajo povprečni levičarski aktivisti.

In policija je v resnici ravnala edino pravilno. Vsakdo ima pravico protestirati, a mora to početi mirno. Ko se začnejo dogajati izgredi, je treba pač vzpostaviti red in po potrebi uporabiti tudi prisilna sredstva, pa naj bo to solzivec, vodni top ali pa pendreki. In to velja tako tokrat, ko vlada levica, kot je veljalo prejšnjič, ko je vladala desnica.

Kultura pa taka

Ne bom se spuščal v to, ali je bilo smiselno porabljenih 27 milijonov evrov za obnovo Roga in kako uporabno je to, kar je v njem zdaj. Za začetek je pomenljivo dejstvo, da je njegova direktorica Renata Zamida, to je tista direktorica, ki je bila edina predčasno razrešena v času prejšnje vlade, postopek za njeno razrešitev pa se je sprožil že v času predprejšnje. Da je bila razrešena zakonito, pa je kasneje potrdilo celo sodišče, kar v Sloveniji pomeni, da je bil primer proti njej res trden. No, zdaj bo vodila center Rog, ker Zoki in njegovi lahko pač počnejo karkoli.

A kljub vsemu sem prepričan, da je Rog vendarle danes bistveno bolj funkcionalen. Notri je knjižnica, delavnice, razstave. Čeprav me marsikaj v njem odbija, ga bom zdaj, ko je vsaj varen za vstop, bistveno rajši obiskal kot prej, ko bi se na vsakem koraku bal, kje bom stopil na iglo in kdaj se mi bo kaj podrlo na glavo.

Lahko še toliko poslušamo o neki kulturi, ki naj bi se tam notri izvajala. Ob pogledu na stavbo, ko je bila izpraznjena, je jasno, da prav kulturno vse skupaj pač ni bilo. Da jim kultura res ni blizu, so nekdanji uporabniki, ki protestirajo proti zdajšnji uporabi, pokazali tudi s tem, da so stavbo grafitirali. In to ne s kakšnimi lepimi murali, ki krasijo kakšna druga mesta, pač pa povsem prostaško z nekimi antikapitalističnimi gesli. Škodo, ki je nastala, pa pripisali kar županu Jankoviću. Ker jim nekaj, kar Janković počne, ni všeč, lahko pač delajo škodo, zanjo pa je kriv on.

Ob tem, da jim je bilo celo ponujeno, da bi del prostorov, pozor, brezplačno!, še vedno lahko uporabljali, pa so to zavrnili. Ne hvala za takšno kulturo.