Poskus terorističnega napada na letalsko bazo v Britaniji

Britanske varnostne sile so aretirale pet ljudi v povezavi s poizkusom napada na letalsko bazo RAF Fairford, ki je v regiji Gloucestershire v jugozahodni Angliji. To bazo uporabljajo tudi ameriške lealske enote, zato britanska protiteroristična policija sumi, da so bile te primarni cilj teroristov. Obstajajo špekulacije, da je skorajšnji teroristični napad organiziral Iran.

Namere razkrila lokalna kmetica

Gospa, ki je lastnica ene izmed sosednjih kmetij v lokalni vasi Whelford, je opazila zamaskirane moške v treh belih kombijih, kar se ji je zdelo sumljivo. Beli kombiji so imeli napis podjetja, toda gospa je povedala, da je bil oglaševan kontakt z napačno telefonsko številko. Ena je namreč manjkala, kar se ji je zdelo sumljivo. Ko se je razgledala naokoli, je opazila moške v maskah, ki so se skrivali med drevesi in kmetijskimi polji. Zamaskiranci so hodili proti letalski bazi, gospa pa je takoj pomislila na teroristični napad in obvestila policijo. Protiteroristična policija je reagirala v roku pol ure in aretirala zamaskirance in s tem preprečila napad.

Policija je evakuirala 85 domov okoli letalske baze in odpeljala aretirance na zaslišanje. Vas je pregledala tudi ekipa za razminiranje, saj niso vedeli, ali so teroristi morda podstavili eksplozivne naprave v vasi ali okoli baze. Britanski predsednik vlade Andy Burnham je pozval javnost, naj ne špekulira o aretirancih, ker so preiskave v teku. Ta poziv je verjetno zaradi poročil, da naj bi gospa medijem povedala, da so imeli moški bližnjevzhodne poteze. Oblasti sicer še niso obvestile javnosti o nacionalnosti aretirancev in njihovih imenih, čeprav del politike že zahteva več informacij.

Five men arrested near RAF Fairford to be released on bail, head of UK counter-terror police says https://t.co/qWSmxjnvXD

— BBC Breaking News (@BBCBreaking) September 28, 2026

Letalska baza RAF Fairford

Ta letalska baza je bila zgrajena in ustanovljena leta 1943 z namenom podpore invazije na Dan-D leto kasneje, po vojni pa je postala ena glavnih baz za operacije zveze NATO. Letalska pista ima 3045 m dolžine, kar pomeni, da je primerna tudi za velika letala. ZDA uporabljajo bazo od leta 1950 za odvračanje potencialnih napadov Sovjetske zveze, uporabili so jo tudi v Prvi zalivski vojni leta 1991. Kasneje leta 1999 je bila baza še del operacij NATA v Jugoslaviji, Iraške vojne leta 2003 in letošnje vojne proti Iranu. Koliko ameriške sile je v bazi, ni znano, ker Pentagon omenjenih podatkov za posamične baze ne razkriva, so pa povedali, da je v celotni Britaniji okoli 11 tisoč pripadnikov ameriške vojske.

RAF Fairford ni glavna ali prednja operativna baza, ampak prednja operativna lokacija, kar pomeni, da ima le manjšo prisotnost zračnih plovil, ki se dopolnjujejo glede na operacije, ki jih izvaja ameriška vojska. Ob operacijah je baza gostila bombnike Boeing B-52H Stratofortress, ki potrebujejo dolgo pristajalno stezo. Enako velja za bombnike Northrop B-2 Spirit in bombnike Rockwell B-1 Lancer. Poleg tega je baza gostila še izvidniška letala Lockheed U-2S Dragon Ladies in brezpilotna letala Northrop Grumman RQ-4B Global Hawk. Tam redno pristajajo transportna letala Boeing C-17 Globemaster, Boeing 747, McDonell Douglas MD-11 in Boeing 777.

Odnos med Veliko Britanijo in ZDA in vojna v Iranu

Obe državi imata zgodovinsko tople odnose, najbolj tesni pa so bili za časa druge svetovne vojne in hladne vojne. Lastnica baze je britanska vlada in je skupaj z ZDA prenovila letalsko pisto v vrednosti 29 milijonov evrov, kar bo omogočilo pristajanje velikih letal še naprej. Zanimivo je, da so se teroristi lotili napada na bazo v Fairfordu, ki gosti zračna plovila, medtem ko je bližnja baza RAF Welford največje skladišče streliva ameriške vojske v Veliki Britaniji. To je oddaljeno le 36 km od Fairforda. Kot opomba, vas Whelford poleg baze RAF Fairford, kjer je kmetica opazila teroriste, ni isto kot baza RAF Welford.

Baza RAF Fairford je bila udeležena v operacijah v iranski vojni, potem ko je britanska vlada avtorizirala dovoljenje za uporabo njenih baz. Ameriška prošnja se je naslonila na uporabo baze za uničevanje iranskih raketnih zmogljivosti, zato je britanska vlada dovolila tako RAF Fairford kot Diego Garcio za defenzivne operacije proti iranskim raketnim lanserjem in raketam. Kasneje je dovoljenje še razširila na uničenje iranskih zmogljivosti ob Hormuški ožini, ki ogrožajo in napadajo civilne transportne ladje.

Zakaj obveščevalne agencije sumijo Iran v organizaciji napada

Iranska Islamska revolucionarna garda (IRGC) je julija sporočila, da so baze, ki jih uporabljajo ZDA za svoje operacije proti Iranu, legitimna tarča iranskih oboroženih sil. Iran se je uradno pritožil Združenim narodom v dokumentu S/2026/181, kjer navaja, da je prisotnost petnajstih bombnikov B-1 in B-52 bazi RAF Fairford dokaz, da so bili ti udeleženi v napadih proti Iranu. ZDA sicer nikoli javno ne razkrivajo, katera letala so bila v točno določenih operacijah udeležena in iz katerih baz so poletela.

Oblasti sicer navajajo še druge možne organizatorje neuspelega napada. Ena izmed možnosti je Rusija, ki je v organizaciji svojih obveščevalnih služb izvedla več napadov v Evropi. Na primer na letališče v Leipzigu, na češko tovarno, ki izdeluje dele za ukrajinsko orožje, Velika Britanija pa ima več preteklih izkušenj s FSB, kot na primer umor nekdanjega vohuna Litvinenka s plutonijem. Poleg tega navajajo, da bi lahko napad organizirale islamistične ali propalestinske skupine, ki so že vdirale v vojaške instalacije v državi, kot na primer lanski vdor v vojaško bazo RAF Brize Norton.

Odziv ZDA

Ameriške oblasti so sporočile, da gre za skupno preiskavo britanskih in ameriških preiskovalnih organov. Glede na to, da je šlo za potencialni teroristični napad na ameriške državljane, sta se v preiskavo zagotovo vključili še zvezna policija FBI in ameriška obveščevalna agencija CIA. V tem primeru se tipično aktivirajo varnostni protokoli, ki so prišli v veljavo po napadu na Ameriko 11. septembra 2001. Takrat so namreč ameriške varnostne agencije nosile veliko odgovornost, ker so bile med seboj nepovezane in so zaradi tekmovalnosti ter političnih spletk celo med seboj skrivale informacije.

Zato je ameriška vlada ustanovila Ministrstvo za domovinsko varnost in dala več pooblastil Skupni enoti za boj proti terorizmu. Te zdaj delujejo povezano s hitrimi izmenjavami informacij, ki niso le na nivoju ameriških lokalnih skupnosti in zveznih držav, ampak tudi sodelujejo v državah Evropske unije in drugih zaveznicah. Toda nekateri strokovnjaki opozarjajo, da ta sistem deluje še po starem analognem načinu in ni prilagojen novim realnostim, ki jih prinaša internet in UI. Informacije danes potekajo hitro, prehod ljudi preko meja pa je predvsem v Evropi zelo fluiden.

Težava spečih celic

Največjo težavo prinašajo nelegalni prihodi, kjer ilegalni migranti nimajo niti dokumentov in jim morajo varnostni organi verjeti le na besedo. Tedensko se iz Francije odpravi v Veliko Britanijo več čolnov, na enem čolnu pa je lahko celo okoli 70 ljudi. Ti ljudje so potem transportirani v migrantske centre po celotni Veliki Britaniji, vendar je treba poudariti, da jih država skoraj nikoli ne vrača. Prehodi in pobegi iz migrantskih centrov so svobodni, kar pomeni, da govorimo o desettisočih ilegalnih migrantov, o katerih britanski varnostni organi nimajo veliko podatkov. Torej nihče ne more trditi, da je vsaj del omenjene migracije prišel v Veliko Britanijo kot del spečih celic terorističnih organizacij.

Tako lahko Iran in druge islamistične organizacije organizirajo teroristične napade, saj ne manjka priložnosti za ilegalni prestop meje in radikalizacijo v islamističnih getih britanskih mest. Tam so namreč aktivne islamistične organizacije v okviru mošej ter kulturnih in humanitarnih centrov, kot zanimivost pa lahko povemo, da so Združeni arabski emirati ravno ta teden prepovedali islamistično retoriko v mošejah, medtem ko lahko v Evropi poslušamo najbolj radikalne pridige. Zato se ne gre čuditi, da lahko na zahodu opazujemo tudi porast antisemitskih napadov.

Odobritev vize teroristom, ki so načrtovali napade po Evropi

Velika Britanija se ukvarja še z eno afero. Britanska vlada je namreč prejela zahtevo nemškega tožilstva za izročitev osebnega varnostnika nekdanjega šefa Hamasa Ismaila Hanije. Ta je zapustil Gazo leta 2012 in ilegalno prišel v Veliko Britanijo leta 2015, ko je zaprosil za azil. Kasneje mu je vlada dodelila še državljanstvo. Pred tem so ga aretirali egiptovski državni organi, ki so ga obtoževali organizacije tihotapljenja orožja in zlata skozi skrivni tunel, ki je povezoval Gazo in Egipt. Mnogi se danes sprašujejo, katere informacije je imela vlada, da mu je tako na hitro podelila državljanstvo, predvsem v luči, ker noče razkriti informacij, ki so jih imeli takrat na voljo.

Nemško tožilstvo je v sodelovanju z nemškimi in avstrijskimi varnostnimi organi sprožilo obtožnico proti Mohamedu A. in podalo zahtevo po izročitvi britanski vladi. Tožilstvo Mohamedu in njegovemu sodelavcu Abedu očita posedovanje orožja in streliva, ki so ga dostavili v Avstrijo z namenom pobijanja Judov in izraelskih državljanov. Nemško tožilstvo je obtožnico sprožilo še proti drugim sedmim pripadnikom Hamasa v Evropi, toda Mohamed je edini, ki je na prostosti. Nemško tožilstvo pravi, da ima trdne dokaze, kajti sam je celo posnel video posnetek, v katerem je napovedal teroristični napad v imenu Hamasa.

Napadi bi imeli velik obseg, kajti policija je zasegla avtomatsko puško, 13 pištol in 700 nabojev. Napad bi se moral zgoditi v začetku oktobra kot obeležitev obletnice Hamasovega napada na Izrael. Toda Velika Britanija v času dodelitve državljanstva Mohamedu A. Hamas še ni razglasila za teroristično organizacijo, ampak le njegovo oboroženo krilo Brigade Kasam. Zato je lahko dobil azil in državljanstvo.

Zato se je tudi ekipa časnika The Times v svoji analizi spraševala, kako varnostnim organom ni uspelo ugotoviti, da je bil pridržan v Egiptu, njegove povezave s Hamasom pa so bile javno znane. Vlada informacij zaenkrat noče razkriti. Novinarji se torej sprašujejo, koliko takšnih teroristov je še v Veliki Britaniji, kajti molk notranjega ministrstva verjetno razkriva, da ima sistem še več pomanjkljivosti. Ali so te pomanjkljivosti tudi razlog za napad na bazo RAF Fairfield, pa bo pokazala preiskava.