Vlada fiskalnemu svetu ukrepe obljublja še letos: bo z njimi zajezila rast porabe?

Vlada zagotavlja, da bo letošnji javnofinančni primanjkljaj ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Fiskalni svet pa opozarja, da bodo neto izdatki kljub rebalansu rasli precej hitreje od predvidene meje. Odgovor na njegovo ključno vprašanje – kateri trajni ukrepi bodo omejili porabo – vlada napoveduje ob pripravi proračunov za prihodnji dve leti.

Vlada je sprejela stališče do ocene fiskalnega sveta o predlogu rebalansa proračuna za leto 2026. Pojasnjuje, da je morala rebalans pripraviti v kratkem času in da je bilo njeno osrednje merilo ohraniti primanjkljaj celotnega sektorja država pod tremi odstotki BDP. Predloge ukrepov za dolgoročno vzdržnost javnih financ napoveduje še letos.

Fiskalni svet medtem opozarja na drugo številko: po njegovih projekcijah in projekcijah ministrstva za finance naj bi neto izdatki v letu 2026 zrasli za približno osem odstotkov, dovoljena rast pa znaša 4,4 odstotka. To pomeni, da sama omejitev letošnjega primanjkljaja še ne odgovori na vprašanje, kako bo država v prihodnjih letih obvladovala izdatke.

Rebalans za leto, ki je že v teku

Vlada povečanje odhodkov pojasnjuje z obveznostmi, ki so nastale ali se spremenile po sprejetju proračuna. Med njimi navaja zimski regres, posledice dviga minimalne plače, spremembe plač javnih uslužbencev v tujini, zaključevanje črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter višje obrambne izdatke. Opozarja tudi, da je mandat nastopila junija, ko se je proračun za leto 2026 že izvrševal.

Po vladnem predlogu so prihodki državnega proračuna letos načrtovani pri 16,5 milijarde evrov, odhodki pri 18,8 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa pri približno 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Gre za primanjkljaj državnega proračuna; vladna napoved o primanjkljaju celotnega sektorja država se nanaša na širši krog javnih blagajn.

Ministrstvo za finance je že ob pripravi proračunskih izhodišč resorjem naložilo, naj pripravijo predloge za znižanje izdatkov, če svojih obveznosti ne morejo izpolniti znotraj določenih finančnih okvirov. Vlada zdaj navaja, da je pripravo predlogov za omejitev finančnih posledic naložila tudi predlagateljem finančnih načrtov, med njimi zdravstveni in pokojninski blagajni. Del predlogov naj bi bil že usklajen, drugi so še v medresorskem usklajevanju.

Odločilni bodo proračuni za prihodnji dve leti

Vlada večjih prihrankov zaradi sistemskih sprememb letos še ne pričakuje. Za njihovo uskladitev in uveljavitev je potreben čas, finančni učinki pa naj bi se pokazali postopoma. Konkretnejše odgovore zato napoveduje skupaj s proračunskimi dokumenti za leti 2027 in 2028.

Prav tam bo mogoče presoditi, kako namerava uskladiti nadaljnje financiranje zakonskih obveznosti z zavezo o vzdržnih javnih financah. Fiskalni svet namreč opozarja, da predlog letošnjega rebalansa še ne prinaša trajnih ukrepov, ki bi odpravili odstopanje pri rasti neto izdatkov. Vlada na drugi strani poudarja, da rebalans rešuje predvsem letošnje obveznosti in da sistemske ukrepe pripravlja za prihodnja leta.

Občinam predlagajo deset evrov višjo povprečnino

Na isti dopisni seji je vlada soglašala še s predlogom amandmaja, po katerem bi se letošnja povprečnina za občine zvišala z 835 na 845 evrov. Predlog mora biti še sprejet v zakonodajnem postopku.

Če bo potrjen, bo višja povprečnina veljala za celotno leto 2026, razliko pa naj bi občinam poračunali in nakazali najpozneje do 11. novembra. Po navedbah ministrstva za finance so občinska združenja opozorila, da dosedanji znesek ne zadošča za nemoteno izvajanje zakonskih nalog. Med razlogi navajajo višje stroške dela ter rast cen energentov, blaga in storitev.

Vladni odgovor fiskalnemu svetu tako vsebuje zavezo in časovni okvir. Presoja, ali bodo javne finance na daljši rok vzdržne, pa bo odvisna od vsebine napovedanih ukrepov in njihovih izračunanih učinkov.