Preigravanje med gostinci in inšpektorji okrog božičnih stojnic je tipični primer slovenske mentalitete iskanja lukenj v zakonu

Tudi letos božične stojnice zaradi koronavirusa niso popolnoma zaživele. Tako je vlada že v začetku decembra spremenila Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo covid-19, ki je omogočal prepoved božično-novoletnih stojnic, ker prihaja do stika z velikim številom ljudi in povečanja možnosti, da pride do okužbe.

Vodja vladne svetovalne skupine Mateja Logar je takrat novinarjem pojasnila, da je do prepovedi prišlo, ker je tveganje za prenos okužbe na stojnicah bistveno večje kot v organiziranih lokalih. Izvajanje gostinske dejavnosti strežbe jedi je bilo tako dovoljeno zgolj v sedečem režimu med 5. in 22. uro.

Kasneje je prišlo tudi do polemike, zakaj je dovoljena npr. priprava in strežba pečenega kostanja, česar pa gospa Logar ni znala najbolje pojasniti. Kot pa se za Slovenijo spodobi, so se določeni gostinci takoj uspeli prilagoditi prepovedi. Že nekaj dni po prepovedi so se znašli v Ljubljani.

Tako so začele delovati stojnice na Pogačarjevem trgu. Direktor Ljubljanskih parkirišč in tržnice Andrej Orač je dejal, da je prepoved nerazumljiva, saj gre za prodajo izdelkov, ki jih prodajajo skozi celotno leto. Gostincem so tako omogočili prodajo, ker odprta kuhinja in prodaja tekstila, kot izdelka, ki se prodajata skozi celotno leto, spadata pod tržnično, in ne sejemsko prodajo.

Do vladnega odloka je bil takrat kritičen tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Kasneje so stojnice na Pogačarjevem trgu inšpektorji sicer zaprli in se tako niso obdržale dolgo časa. Vlada je sporočila, da odloka ne bo spreminjala in da bo tako gostinska dejavnost še vedno dovoljena zgolj za sedeče goste. Seveda pa so se kmalu gostinci spet znašli.

Tako so npr. v Mariboru odprli stojnice s toplimi napitki. Štirje ponudniki so na Trgu Leona Štuklja pred stojnice postavili mize s stoli ter obiskovalcem ob (domnevnem) izpolnjevanju pogoja PCT stregli pijačo. Ponudnik Boštjan Protner je izjavil, da niso ne sejem ne tržnica, ampak gostinski obrat, in si tako razlagajo, da so lahko odprti, saj spadajo pod gostinstvo.

Ponudniki najeli odvetnico Natašo Pirc Musar

Ograjene stojnice s hrano in pijačo so začele delovati tudi v Kopru. Tudi sami so dejali, da so del dodatne gostinske ponudbe in da ne gre za izigravanje pravil. Ponudniki na Pogačarjem trgu pa so kasneje tudi najeli odvetnico Natašo Pirc Musar, ki je dejala, da se bodo na zaprtje pritožili, če pa bo potrebno, bodo šli na Ustavno sodišče. Pirc Musarjeva je še poudarila, da inšpektorji niso ravnali v javnem interesu.

Celjski gostinec Stari pisker se je znašel podobno, in stojnico s kuhanim vinom zgolj prestavil na območje gostilne. No, tudi v Mariboru in Kopru stojnice niso dolgo zdržale, saj so jih pred kratkim tudi zaprli. Inšpekcija je gostincem dala ustno prepoved. V Kopru so jih zaprli že konec minulega tedna, v Mariboru pa v ponedeljek. Gostinci v obeh krajih so mnenja, da je zaprtje nelegitimno in protizakonito, zato bodo šli v skupinsko odškodninsko tožbo.

Kot smo že omenili, naj bi osnovni namen vladnega odloka bil v tem, da se prepreči tveganje za prenos okužbe na stojnicah, saj po mnenju strokovne skupine prihaja do več stikov. Dr. Mateja Logar je kasneje neprepričljivo argumentirala, zakaj je kostanj dovoljeno prodajati, saj naj bi ga načeloma jedli in zraven hodili, medtem ko vino pijemo stoje pri mizi in se pri tem več družimo.

V Sloveniji je potrebna dosti večja pravna regulacija kot pa v kakšni drugi državi, saj bomo v vsakem primeru skušali najti »luknjo v zakonu«.

Zakaj priporočila pri nas ne bi zalegla

Zaprtje božičnih (oziroma novoletnih, kot jim pravijo osrednji mediji) stojnic v Sloveniji sicer ni izjema. V številnih državah so prepovedali vse božične sejme, kar so na primer že novembra storili v Nemčiji. Pri nas so sejmi zaenkrat še dovoljeni, a le, če so ograjeni, in sicer tako, da pristop nanje ni mogoč drugje kot skozi uradni vhod. Potrebno je zagotoviti enosmerno gibanje obiskovalcev z ločenimi vhodi in izhodi.

Pri nas se vladnega odloka nismo mogli dolgo držati, saj so se gostinci kmalu znašli in s tem »zafrknili državo«, kar je pač nacionalni šport. Tako je pri nas potrebna dosti večja pravna regulacija kot pa v kakšni drugi državi, saj bomo vedno skušali najti »luknjo v zakonu«. Tako denimo tudi v Mariboru na žičnicah niso dostojno upoštevali preverjanja pogoja PCT.

Tako smo (v današnjem času sicer nekoliko manj, ampak predvsem v prejšnjem letu) lahko velikokrat slišali za primer Švedske, kjer so veljala zgolj »priporočila«. Pri tem pa moramo upoštevati, da gre za povsem drugačno mentaliteto ljudi. Švedska »priporočila« so bila dosledno upoštevana, tako da državi niti ni bilo treba posebej podrobno urejati.

Pri nas s priporočili ne moremo vladati, saj je pri nas situacija dosti bolj »kavbojska«. Ustavno sodišče je pri nas presojalo drugače, kot je v nekaterih drugih državah, npr. Nemčiji. Ljudje so si mnoge odločitve interpretirali po svoje, zato imamo velikokrat občutek, kot da se nam ni treba držati ničesar več, saj je tako ali tako vse potencialno protiustavno. Kar pa je recept za katastrofo.

Tudi v primeru stojnic obstaja velika verjetnost, da se bo vključilo tudi Ustavno sodišče. Za konec bi torej lahko rekli, da drži rek, da bolj kot je družba zrela, manj pravne regulacije potrebuje.