Jaklič po odločitvi o RTV: Slovenija potrebuje reformo ustavnega sodišča

Odločitev ustavnega sodišča, da je novela zakona o Radioteleviziji Slovenija skladna z ustavo, še naprej odmeva v pravni in politični javnosti. Sodba, s katero je sodišče dokončno potrdilo zakon, sprejet v času vlade Roberta Goloba, je sprožila ostre odzive nekdanjih ustavnih sodnikov, ki opozarjajo na dolgoročne posledice za pravno državo in razumevanje ustavnega reda.

Med najostrejšimi kritiki je nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki meni, da odločitev razkriva globlji problem delovanja najvišjega sodišča v državi.

Ustavno sodišče: hitra depolitizacija je upravičila predčasno zamenjavo vodstva

Večina ustavnih sodnikov je presodila, da je zakonodajalec z novelo zakona o RTV Slovenija zasledoval legitimen cilj – depolitizacijo javnega medija. Po njihovi presoji postopna zamenjava organov upravljanja in nadzora ne bi omogočila takojšnjega doseganja tega cilja, zato je bilo dopustno, da so članom programskega sveta, nadzornega sveta in vodstvu RTV mandati prenehali že z uveljavitvijo zakona.

V obrazložitvi odločbe sodišče poudarja, da nova ureditev zmanjšuje vpliv političnih strank pri oblikovanju organov upravljanja. Člane sveta po novi ureditvi imenujejo zaposleni, neodvisni državni organi in organizacije civilne družbe, kar naj bi zagotavljalo večjo institucionalno neodvisnost javnega zavoda ter boljše varovanje svobode izražanja.

Po mnenju večine sodnikov je bila takšna ureditev ustavno dopustna, saj naj bi učinkoviteje preprečevala vpliv političnih in drugih interesnih skupin na delovanje nacionalne radiotelevizije.

Jaklič: Brez reforme ustavnega sodišča ne bo prave pravne države

Odločitev je ostro kritiziral nekdanji ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki meni, da primer presega vprašanje upravljanja RTV Slovenija.

Na družbenem omrežju X je zapisal: »Slovenija potrebuje tudi in predvsem reformo ustavnega sodišča. Brez tega ne bo nikoli pravna država in med drugim tudi ne bo zmogla nobene zadostne protikorupcijske reforme.«

Po njegovem mnenju razprava zato ni več omejena zgolj na posamezno odločbo, temveč odpira vprašanje zaupanja v institucijo, ki predstavlja najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic.

Slovenija potrebuje tudi in predvsem reformo Ustavnega sodišča. Brez tega ne bo nikoli pravna država in, med drugim, tudi ne bo zmogla nobene zadostne protikorupcijske reforme.

— Klemen Jaklič (@kjaklic) July 24, 2026

Zobec: Sodišče je prevzelo politično stališče

Podobno kritičen je bil tudi nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je v izjavi za Planet TV opozoril na po njegovem mnenju notranje protislovje odločbe.

Po njegovih besedah se je ustavno sodišče ujelo v lastno argumentacijo, saj je kot osrednji argument uporabilo pojem »depolitizacije«, ki ga je pri utemeljevanju sprememb na RTV Slovenija ves čas zagovarjala vlada Roberta Goloba.

»Ves čas govorijo o depolitizaciji. Uporabljajo ideologem, na katerem je zgrajen narativ Golobove koalicije, ki opravičuje poseg v strukturo RTV-ja,« je dejal Zobec.

Ob tem opozarja, da odločba ne pomeni, da bi lahko prihodnje vlade po enakem postopku ponovno posegle v vodstvo javnega zavoda, saj je novi sistem oblikovan tako, da imajo odločilen vpliv predstavniki organizacij civilne družbe in zaposleni.

Po njegovem mnenju odločba izraža nezaupanje v predstavniško demokracijo in krepi model, v katerem imajo osrednjo vlogo različne interesne skupine. Takšno razumevanje oblasti je označil za odmik od klasičnih demokratičnih načel ter opozoril na podobnosti z nekdanjimi koncepti samoupravnega socializma.

Zlobec: Odločba odpira pomembna ustavnopravna vprašanja

Na odločitev se je odzval tudi pravnik Miha Zlobec, ki meni, da primer presega zgolj vprašanje RTV Slovenija in odpira razpravo o razumevanju ustavnih načel.

Po njegovem opozorilu odločba odpira vprašanje, ali lahko zakonodajalec s sklicevanjem na javni interes predčasno poseže v že pridobljene mandate nosilcev javnih funkcij ter ali je takšen poseg združljiv z načelom pravne varnosti in zaupanja v pravo. Po njegovem mnenju je odločitev pomembna tudi kot precedens za prihodnje presoje podobnih posegov države v neodvisne institucije.

Urbanija: Odločitev je nerazumna

Med pobudniki ustavne presoje je bil tudi nekdanji direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija, ki je po objavi odločbe na omrežju X zapisal, da ga obrazložitev ni prepričala.

Po njegovih besedah bi pričakoval bolj poglobljeno in pravno argumentirano utemeljitev, odločbo pa je označil za nerazumno in strokovno neprepričljivo.

Razprava se seli na širše vprašanje delovanja ustavnega sistema

Čeprav je ustavno sodišče z odločbo dokončno potrdilo veljavnost novele zakona o RTV Slovenija, razprava s tem očitno ni zaključena. Nasprotno – odzivi nekdanjih ustavnih sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov kažejo, da se razprava vse bolj usmerja v vprašanje vloge ustavnega sodišča, meja zakonodajnih posegov v neodvisne institucije ter razumevanja pojmov, kot sta depolitizacija in pravna država.

Odločba bo tako po vsej verjetnosti še dolgo ena najpomembnejših ustavnopravnih odločitev zadnjih let, njene posledice pa bodo segale precej dlje od upravljanja RTV Slovenija.