Ko ideologija LGBT potrka na vrata vrtca: sporne lutke vrnili, vprašanje meja pa ostaja

V zagrebški vrtec sta med opremo prispeli lutki: po fotografijah in opisu, ki jih je objavil Vigilare, deklica z moškim spolovilom in deček z ženskim. Lutki sta bili zavrnjeni in še isti dan vrnjeni dobavitelju.

V učilnico sta prispeli novi igrači dojenčka, pri katerih je bila po fotografijah in opisu, ki jih je objavil Vigilare, deklica upodobljena z moškim spolovilom, deček pa z ženskim. Mesto Zagreb trdi, da takšni lutki nista bili naročeni in da je šlo za napako v proizvodnji. Igrači sta bili zavrnjeni in poslani nazaj dobavitelju. Prav je, da so ravnali tako.

Pomembno je, da imajo ustanove in starši nadzor, kdo določa, katere predstave o spolu in identiteti se vnašajo med otroke, ki šele oblikujejo razumevanje sebe, svojega telesa in sveta okoli sebe. Predšolski otrok ne potrebuje ideoloških eksperimentov odraslih, ampak jasnost, varnost in vsebine, prilagojene njegovi razvojni stopnji.

Primer iz Zagreba zato presega dve sporni lutki. Odpira vprašanje meja. Šole in vrtci morajo ostati prostor vzgoje in izobraževanja, ne poligon za aktivizem. Kadar odrasli v otroški prostor vnašajo občutljive ideološke vsebine, morajo biti nadzor, odgovornost in pravila jasni, starši pa morajo vedeti, kakšnim vsebinam so njihovi otroci izpostavljeni.

Šole in vrtci morajo ostati prostor vzgoje in izobraževanja, ne poligon za aktivizem.

Kako sta sporni lutki sploh prišli v vrtec

Primer je izbruhnil v zagrebškem Stenjevcu, ko so v javnost prišle fotografije dveh lutk, dostavljenih med opremo za novi otroški vrtec. Fotografije je objavil zagrebški MOST, ki je mestno oblast pozval, naj pojasni, kako sta se takšna izdelka sploh znašla med opremo, namenjeno predšolskim otrokom.

Mesto Zagreb je očitke o namernem uvajanju takšnih pripomočkov zavrnilo. Iz urada župana Tomislava Tomaševića so sporočili, da sporni lutki nista bili naročeni in da ju mesto oziroma vrtec nista sprejela. V vrtec sta bili dostavljeni 8. septembra, ob odpiranju pošiljke pa naj bi ugotovili, da ne ustrezata pogodbeni specifikaciji. Še isti dan sta bili vrnjeni dobavitelju, od katerega je mesto zahtevalo izdelke, skladne z naročilom.

Pri tem je treba ravnanje ob prevzemu jasno priznati kot pravilno. Ne glede na to, ali je bila nenavadna dobava posledica človeške napake, napake proizvajalca ali česa drugega, sporni lutki nista bili sprejeti v uporabo. Ob prevzemu opreme je bila neskladnost prepoznana, dobava pa zavrnjena.

Zagreb pojasnjuje, da je šlo za napako v proizvodnji in da so bile po uradni specifikaciji naročene običajne otroške lutke, primerne starosti otrok in potrebam vzgojno-izobraževalnega dela. Sporna izdelka naj temu opisu ne bi ustrezala.

MOST zato zahteva več kot zgolj zagotovilo, da sta bili lutki vrnjeni. Zahteval je podatke o dobavitelju, vrednosti nabave in specifikaciji opreme ter odgovor, kateri strokovnjaki so sodelovali pri izbiri didaktičnih pripomočkov. Odprli so tudi vprašanje, ali so bili v presojo razvojne primernosti vključeni psihologi, pedagogi oziroma drugi strokovnjaki in kakšno vlogo imajo pri takšnih odločitvah starši.

Marko Sladoljev iz zagrebškega MOST-a je nastopil ostro. Mestni oblasti je sporočil: »Umaknite prste z naših otrok.« Poudaril je, da mora biti vrtec prostor igre, varnosti, učenja in zdravega razvoja, ne pa prostor za svetovnonazorske eksperimente. Po njegovih besedah ne zahtevajo cenzure, temveč preglednost, odgovornost in spoštovanje staršev kot prvih vzgojiteljev otrok.

Primer kaže, kako pomemben je nadzor nad tem, kaj skozi vrata vrtcev prihaja med najmlajše.

Primer je nato prerasel okvir MOST-a. Predstavnik zagrebškega HDZ Mario Župan je pozval varuhinjo otrokovih pravic in pristojne institucije, naj primer preverijo. Nino Raspudić iz stranke Drito pa je opozoril, da se zgodba ne bi smela končati zgolj s pojasnilom, da so lutke prišle po pomoti. Po njegovem je treba ugotoviti, kako je do takšne napake sploh lahko prišlo.

Dejstvo je, da sta bili lutki zavrnjeni. Ni pa še jasno pojasnjeno, kako sta se prav takšna izdelka znašla v pošiljki in kako je prišlo do neskladnosti z naročilom.

Dokler za namerno ideološko potezo ni dokazov, je kot takšne ne moremo predstavljati. Vendar to ne pomeni, da je širše vprašanje nepomembno. Nasprotno: primer kaže, kako pomemben je nadzor nad tem, kaj skozi vrata vrtcev prihaja med najmlajše.

Igrača ni samo predmet – z njo otrok vadi svet

Za odraslega je lutka lahko samo kos plastike. Za predšolskega otroka ni nujno tako. Otroci se skozi igro ne le zabavajo, temveč uprizarjajo odnose, prevzemajo vloge, ustvarjajo zgodbe in posnemajo svet, ki ga vidijo okoli sebe. Prav zato razvojni psihologi in pediatri poudarjajo pomen razvojno primerne igre ter premišljene izbire igralnih materialov.

Ameriška akademija za pediatrijo poudarja, da igra krepi jezik, socialno-čustvene sposobnosti, samoregulacijo in druge kognitivne spretnosti. Pri simbolni igri otroci posnemajo in ustvarjajo namišljene situacije, lutke in figurice pa lahko postanejo liki, prek katerih odigravajo odnose, čustva in vsakodnevne dogodke.

Predšolsko obdobje je pri tem posebno pomembno. Simbolna igra se začne že v zgodnjem otroštvu in v naslednjih letih postaja vedno bolj zapletena. Otrok lahko lutki pripiše ime, značaj, družinsko vlogo in čustva ter z njo odigra prizore iz življenja odraslih. Prek igre tako ne uporablja le domišljije, ampak predeluje tudi resničnost, ki jo opazuje okoli sebe.

Predšolski otrok se iz okolja uči, katere kategorije odrasli poudarjajo, kakšen pomen jim pripisujejo in kako razlagajo svet okoli njega.

Tudi predstave o spolu se začnejo oblikovati zgodaj. Raziskave kažejo, da majhni otroci razvrščajo ljudi in predmete v kategorije ter informacije o spolu uporabljajo tudi pri presojanju igrač, vedenja in vrstnikov. Raziskave spolno tipiziranih igrač prav tako kažejo, da imajo pri njihovem dojemanju vlogo tudi sporočila odraslih in okolja.

Navedene raziskave ne dokazujejo, da bi ena sama lutka otroku lahko spremenila spolno identiteto. Raziskave pa kažejo nekaj drugega: predšolski otrok se iz okolja uči, katere kategorije odrasli poudarjajo, kakšen pomen jim pripisujejo in kako razlagajo svet okoli njega.

Poveden je eksperiment z otroki, starimi od tri do pet let, v katerem so odrasli v vrtčevskem okolju pogosteje poudarjali delitev otrok glede na spol. Otroci so nato pokazali izrazitejše spolne stereotipe in drugačno socialno vedenje. Raziskava ne govori o transspolnosti in je ne smemo uporabljati kot neposreden dokaz proti konkretnima lutkama iz Zagreba. Kaže pa, da način, kako odrasli v vrtcu poudarjajo določene družbene kategorije, lahko vpliva na otrokovo razumevanje ljudi okoli sebe.

Prav zato mora biti pri vsebinah za najmlajše prag previdnosti visok. Predšolski otrok ni odrasel človek, ki mu predstavimo zapleten svetovnonazorski spor in od njega pričakujemo kritično presojo različnih stališč. Njegovo razumevanje sebe in sveta se šele gradi. Uči se z opazovanjem, posnemanjem, ponavljanjem in igro.

Otroke je treba učiti spoštljivega odnosa do vsakega človeka. To pa ni isto kot uporabljati vrtec za promocijo določene ideologije ali odraslih identitetnih konceptov. Razvojno primerna razlaga otrokovega vprašanja je nekaj drugega kot načrtno vključevanje občutljivih svetovnonazorskih vsebin v njegovo vsakodnevno igro.

Otroštvo je prekratko in razvojno preveč pomembno obdobje, da bi postalo prostor za svetovnonazorske eksperimente odraslih.

Zato je odziv ob dobavi spornih lutk pomemben. Ko sta bila prejeta izdelka, ki nista ustrezala naročeni opremi, je bila neskladnost prepoznana in izdelka sta bila zavrnjena. Tako mora sistem delovati. Vsebine in pripomočki, namenjeni majhnim otrokom, ne bi smeli skozi vrata vrtca brez preverjanja zgolj zato, ker so predstavljeni kot igrače.

Vrtec ima odgovornost vedeti, kaj otrokom ponuja, zakaj jim to ponuja in ali je vsebina skladna z njihovo starostjo, razvojem ter vzgojno-izobraževalnim programom. Otroštvo je prekratko in razvojno preveč pomembno obdobje, da bi postalo prostor za svetovnonazorske eksperimente odraslih.