Računsko sodišče: V času Golobove vlade kršitve zakona o javnem naročanju, posredni proračunski uporabniki brez nadzora

Računsko sodišče je objavilo poročilo o reviziji predloga zaključnega računa za leto 2025 in izreklo pozitivno mnenje, saj je bilo po njihovih navedbah izkazovanje prejemkov in izdatkov v vseh pomembnih pogledih pravilno. O pravilnosti izvršitve državnega proračuna pa je izreklo mnenje s pridržkom. Na slednje se je burno odzvala poslanka Resni.ce Katja Kokot.

Računsko sodišče pri izkazovanju prejemkov in izdatkov ni ugotovilo pomembnih napak, zato je izreklo pozitivno mnenje. V letu 2025 je bilo realiziranih 15,1 milijarde evrov prihodkov in 16,9 milijarde evrov odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde evrov in je predstavljal 2,4 odstotka BDP. Prihodki so bili višji kot v letu pred tem predvsem zaradi povišanih davkov.

Konec leta 2025 je dolg državnega proračuna znašal 41,1 milijarde evrov, navajajo revizorji, kar je bilo za 0,1 milijarde evrov manj kot konec leta 2024. Delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju z 61,6 odstotka znižal na 58,2 odstotka.

Sprememba strukture financiranja primanjkljaja

Državni primanjkljaj je bil pokrit z zadolževanjem v znesku 2,5 milijarde evrov ter z zmanjšanjem denarnih sredstev v znesku 2,05 milijarde evrov. A porabljenih je bilo 1,45 milijarde evrov več denarnih sredstev, kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu, hkrati pa je bilo zadolževanje za enak znesek nižje od načrtovanega.

S tem se je struktura financiranja primanjkljaja, ki jo je določil državni zbor, bistveno spremenila glede na sprejeti proračun, opozarjajo revizorji, a težava je, da ministrstvo za finance ni izkazalo pravne podlage za spremembo strukture financiranja.

Kršitve zakona o javnem naročanju

Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti in preveritvijo upravičenosti in pravilnosti izplačil.

Pri več postopkih oddaje naročil so bile ugotovljene nepravilnosti na ministrstvu za obrambo in na direkciji za infrastrukturo. Na direkciji za infrastrukturo sta se dva postopka oddaje javnih naročil za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana in nadgradnjo železniške postaje Nova Gorica nanašala na nedopustno spremembo zagotovljenih sredstev v povezavi z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila ter s tem izbiro izvajalcev.

Podražitev železniške postaje Nova Gorica

V 138-stranskem revizijskem poročilu smo pod drobnogled vzeli primer nadgradnje železniške postaje Nova Gorica. Direkcija je v postopku pridobila ponudbo konzorcija družb Kolektor Koling d.o.o., SŽ - ŽGP Ljubljana, d.d., GH holding d.o.o. in Iskra, d.o.o.

Ponudba je izpolnjevala zahteve in pogoje ter navedla ceno 52,8 milijona evrov. Direkcija jo je zavrnila kot nedopustno, saj je ponudbena cena za 50,25 odstotka presegala ocenjeno vrednost, ki je znašala 35,2 milijona evrov, in razpoložljiva sredstva. Direkcija je konzorcij kot edinega ponudnika povabila k pogajanjem, po katerih je končna cena ponudnika znašala 50,7 milijona evrov, kar je za več kot 15 milijonov evrov presegalo zagotovljena sredstva.

V spremembah proračuna je bilo direkciji za projekt zagotovljenih 48,3 milijona evrov, kar pa je še vedno 2,4 milijona evrov manj, kot je znašala vrednost sklenjene pogodbe. Računsko sodišče je ugotovilo, da so se sredstva pred začetkom javnega naročila povečala za 13,8 milijona evrov.

Računsko sodišče opozarja, da je direkcija za infrastrukturo s spremembo zagotovljenih sredstev med odprtim postopkom in konkurenčnim postopkom s pogajanji, ne da bi pred tem objavila obvestilo o javnem naročilu, ravnala v nasprotju z načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov.

Iz dokumentacije izhaja, da je bila direkcija vsaj v času začetka pogajanj seznanjena, da projektantski predračun in s tem ocenjena vrednost javnega naročila ne temelji na aktualnih cenah na trgu, saj naj bi bile te precej višje kot tiste, ki so bile podlaga za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila.

Pogajanje o pogodbeni vrednosti investicije v času, ko direkcija za infrastrukturo niti še ni razpolagala z realno ocenjeno vrednostjo javnega naročila, po mnenju revizorjev predstavlja tudi tveganje, da javno naročilo ne bo izvedeno na način, da bo skladno z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Posredni proračunski uporabniki brez nadzora

Nepravilnosti na področju transferjev so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma nad poslovanjem pravnih oseb.

Ugotovljene so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustrezno uporabo proračunskih sredstev, neustreznim prevzemanjem obveznosti (brez pisne pogodbe ali sklenitev pogodb po začetku opravljanja storitev) in preveritvijo upravičenosti in pravilnosti izplačil, nespoštovanjem pogodbenih določil oziroma določil razpisne dokumentacije in prepozno izdajo soglasij k letnim programom dela in finančnim načrtom javnih zavodov.

Ministrstvo za zdravje je v letu 2025 glede na pretekla leta izboljšalo nadzor nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s slednjim pa še vedno ni sklenilo pisne pogodbe s podrobnejšo ureditvijo medsebojnih razmerij obeh pogodbenih strank, predvsem z določitvijo nalog skrbnikov pogodb in načina predložitve ustrezne in zadostne podporne dokumentacije k zahtevkom.

Površnost, netransparentnost in ignoriranje zakonov

Na poročilo se je na omrežju X burno odzvala vodja poslanske skupine stranke Resni.ca Katja Kokot, ki v javnih nastopih za ugotavljanje odgovornosti funkcionarjev vseskozi poudarja pregovor »sledi denarju«.

❗REVIZIJSKO POROČILO: RESNE NEPRAVILNOSTI PRI PORABI PRORAČUNA 2025

Računsko sodišče je pravilnosti izvrševanja državnega proračuna izreklo le mnenje s pridržkom. Med najresnejšimi ugotovitvami so:

•📌Vlada je porabila 2,049 milijarde evrov denarnih sredstev – kar 1,449…

— Katja Kokot (@KokotKatja) September 9, 2026

»To niso politične ocene, temveč uradne ugotovitve računskega sodišča. Vlada vseh nepravilnosti med revizijo ni odpravila, zato mora v 90 dneh predložiti odzivno poročilo in dokazila o popravljalnih ukrepih,« je zapisala in dodala: »Pri milijardah javnega denarja površnost, netransparentnost in ignoriranje zakonov niso sprejemljivi.«