Janša gospodarstvenikom: Slovenija lahko obrne smer brez kriznega zategovanja pasu

Manj birokracije, razbremenitev dela in bolj predvidljivo poslovno okolje so osrednje napovedi, s katerimi je vlada nagovorila gospodarstvenike na Managerskem kongresu v Portorožu. Premier Janez Janša je poudaril, da ima Slovenija dovolj potenciala za premagovanje sedanjih težav brez drastičnih ukrepov. Toda razvojni preobrat bo zahteval odločitve: kako učinkoviteje upravljati državo, spodbuditi naložbe in zagotoviti, da se znanje ter podjetnost izplačata.

Slovenija je na prelomni točki, vendar njen položaj po oceni predsednika vlade Janeza Janše dopušča optimizem. V nagovoru na kongresu Združenja Manager 1. oktobra v Portorožu je izpostavil odpornost gospodarstva ter opozoril na ovire, ki podjetjem otežujejo poslovanje. Med njimi je posebej poudaril birokracijo, obsežen državni aparat in obveznosti, s katerimi se vlada srečuje pri urejanju javnih financ. Kongres poteka pod geslom Nova inteligenca vodenja za konkurenčno Slovenijo.

Osrednje sporočilo njegovega nastopa je bilo, da razvojnega zaostanka ni treba sprejeti kot neizogibnega. Slovenija ima podjetja, ki znajo tekmovati na zahtevnih trgih, in ljudi, ki ustvarjajo dodano vrednost. Naloga politike je, da te sposobnosti podpre z učinkovitejšimi postopki in pogoji, v katerih bodo podjetja lažje načrtovala prihodnost.

Gospodarstvo je pokazalo odpornost, država mora povečati učinkovitost

Janša je slovensko gospodarstvo predstavil kot enega ključnih stebrov stabilnosti države. Opozoril je na njegovo sposobnost prilagajanja po osamosvojitvi, izvozno usmerjenost in preživetje številnih kriz. Po njegovih besedah je slovenski zasebni sektor najmanj zadolžen v evrskem območju.

Kot drugi pomemben steber je izpostavil lokalno samoupravo. Župane je pohvalil zaradi racionalnejše porabe sredstev in bližine ljudem, ki denar ustvarjajo ter uporabljajo javne storitve.

Iz premierjevega nastopa izhaja vprašanje, ki presega posamezen proračun: koliko sredstev država potrebuje za svoje delovanje in kakšne rezultate z njimi dosega? Za podjetnika se učinkovitost uprave pokaže pri pridobivanju dovoljenj, razumljivosti pravil in času, ki ga mora nameniti izpolnjevanju obveznosti.

Poenostavitev postopkov ima zato neposreden gospodarski pomen. Manj časa za administracijo pomeni več časa za razvoj izdelkov, iskanje kupcev, usposabljanje zaposlenih in pripravo naložb. Pri manjših podjetjih, kjer iste naloge pogosto opravlja direktor sam, je ta razlika še posebej občutna.

Razbremenitev dela in spodbude za naložbe

Premierjeve poudarke sta z napovedmi dopolnila minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar ter finančni minister Andrej Šircelj. Logar je napovedal vitkejšo državo in podporo uporabi umetne inteligence ter naprednih tehnologij. Šircelj je izpostavil razbremenitev dela, poenostavitev predpisov in znižanje davka na kapitalski dobiček, s katerim želi spodbuditi aktiviranje kapitala. O njunih nastopih je poročala STA, katere prispevek je objavil Dnevnik.

Napovedane razbremenitve bi lahko podjetjem olajšale zaposlovanje in nagrajevanje sodelavcev. Končni učinek bo odvisen od vsebine ukrepov: katere dohodke bodo zajeli, za koliko se bodo obremenitve zmanjšale in kdaj bodo spremembe začele veljati.

Podobno velja za napovedano znižanje davka na kapitalski dobiček. Njegov razvojni pomen bo mogoče presojati po tem, ali bo spodbudil več vlaganj v podjetja in nove projekte. Stabilna pravila so pri tem pomembna, saj vlagatelji odločitve sprejemajo za več let vnaprej.

Predstavniki vlade so na kongresu začrtali smer gospodarske politike. Konkretne davčne stopnje, časovnica in zakonske rešitve v navedenih nastopih še niso bile predstavljene.

Gospodarstveniki opozarjajo tudi na znanje in kapital

Razprava v Portorožu je pokazala, da konkurenčnost poleg davkov določajo dostop do kadrov, pripravljenost za vlaganje in sposobnost uporabe novih tehnologij.

Po poročanju STA je glavni izvršni direktor Leka Gregor Makuc izpostavil slovensko znanje. Predsednica uprave banke Intesa Sanpaolo Mojca Kovač je opozorila na zadržanost domačih vlagateljev in potrebo po večji finančni pismenosti, generalni direktor Nila Beno Ceglar pa na zagotavljanje ustreznih talentov.

Predsednik Združenja Manager Marko Lukić je poudaril pomen zasebnega kapitala in predlagal širše nagrajevanje zaposlenih z delniškimi opcijami.

Ti poudarki dopolnjujejo vladne napovedi. Davčna razbremenitev lahko izboljša pogoje poslovanja, podjetja pa za rast potrebujejo tudi usposobljene sodelavce, dostopno financiranje in pripravljenost prevzeti tveganje. Uporaba umetne inteligence bo uspešna predvsem tam, kjer jo bodo spremljali znanje, ustrezna organizacija dela in jasni poslovni cilji.

V Portorožu se je začel 3. kongres Združenja Manager, ki letos poteka pod osrednjim geslom Nova inteligenca vodenja.

Zbrane je nagovoril 🇸🇮 predsednik vlade @JJansaSDS, ki je v ospredje postavil vprašanje prihodnje smeri razvoja države, vlogo trdoživega gospodarstva ter nujnost… pic.twitter.com/KNfE57TfCR

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 1, 2026

Referendum bo po Janševih besedah odločal o razvojni smeri

Premier je gospodarske izzive povezal tudi z napovedanim decembrskim referendumom o razvojnem zakonu. Predstavil ga je kot izbiro med »konceptom razvoja in konceptom zavisti« ter poudaril, da bo odločitev vplivala na pogoje gospodarjenja in vrednotenje znanja, truda ter uspešnosti.

Ob tem je opozoril, da višje davčne stopnje po njegovi oceni ne zagotavljajo nujno več prihodkov. Kot razlog za optimizem je navedel tudi napovedi gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada, ki naj bi presegale tri odstotke. Gre za premierjevo navedbo, povzeto v sporočilu njegovega kabineta.

Za vsebinsko presojo referenduma bodo pomembne konkretne določbe zakona in njihovi učinki na zaposlene, podjetja ter javne finance. Politično sporočilo vlade pa je jasno: več prostora želi nameniti podjetnosti, naložbam in ustvarjanju nove vrednosti.

Od napovedi do sprememb, ki jih bodo podjetja občutila

Nastopi predstavnikov vlade v Portorožu nakazujejo usmeritev k razvoju prek razbremenitev in učinkovitejše države. To je za gospodarstvo spodbudna napoved, zlasti če ji bodo sledili pregledni predlogi in izvedljivi roki.

Pravi preizkus bo vsakodnevno poslovanje. Podjetja bodo spremembe občutila, ko bodo hitreje pridobila dovoljenja, lažje nagradila zaposlene in z večjo gotovostjo načrtovala naložbe. Takšni rezultati bi dali vsebino premierjevemu optimizmu, da lahko Slovenija sedanje izzive premaga brez kriznega zategovanja pasu.