Janša za poljske medije kritično o vladavini prava v Sloveniji in EU

Blaž Čermelj
Zajem slike https://wpolityce.pl/
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je za poljsko tiskovno agencijo (PAP) kritično spregovoril o razmerah v slovenskem sodstvu. Poudaril je, da je bil sam v preteklosti kar dvakrat politični zapornik, od tega enkrat celo v času demokracije.

Spregovoril je tudi o reformah sodniške zakonodaje, nujnosti samorefleksije sodstva, spoštovanju vladavine prava v Evropski uniji ter o njeni prihodnosti.

Nič kaj presenetljivo se je intervju začel s kritikami, ki na račun Janše prihajajo s strani evropskih politikov, saj naj bi ta s svojimi pripombami preveč posegal v vladavino prava v naši državi. Sam pa na to odgovarja, da marsikateri evropski politik, ki javno kritizira njegove izjave, stanja v Sloveniji sploh ne pozna.

Dvakratni politični zapornik


V nadaljevanju nato pouči bralce o svojih dveh izkušnjah zapora:

"Dvakrat sem bil politični zapornik in to ne le v nedemokratičnem režimu, temveč tudi leta 2014, v času demokracije, ko me je slovensko pravosodje tik pred parlamentarnimi volitvami na podlagi montiranega političnega procesa poslalo v zapor na podlagi obtožb, da sem neznanega dne, na neznan način, na neznanem kraju vplival na neznane osebe in prejel neznano obljubo denarne nagrade. Ustavno sodišče je ta montiran političen proces kasneje soglasno razveljavilo."

Pri opisu svoje prve izkušnje zapora pa pravi, da so mu takrat po enem tednu gladovne stavke v zapor prinesli zakon o kazenskem postopku in oba kazenska zakonika takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in Socialistične republike Slovenije (SRS). Že v uvodu enega od teh zakonov pa je potem lahko prebral, "da je sodni sistem orodje komunistične partije za uresničevanje njenega programa, kazensko pravo pa orodje za uničevanje razrednega sovražnika". (...) Komunistični režim je na ta način obračunaval s svojimi nasprotniki in ustrahoval ljudi. Na stotine ljudem so uničili njihova življenja, družine, kariere in jih pregnali po svetu. To niso bile sodne zmote – to je bil sistem za uničevanje političnih nasprotnikov."



V letih po osamosvojitvi se je ob pomoči ustavnega sodišča potem odpravilo veliko takšnih krivic in "zdelo se je, da Slovenija postaja država z de facto upoštevanjem ločenosti vej oblasti in z de facto izpolnjevanimi kobenhavnskimi kriteriji za vstop v EU".

Toda ob odkrivanju množičnih grobišč, ki jih je v Sloveniji preko 700 in po več kot 700 zavrženih ovadbah zaradi divjega lastninjenja se je izkazalo, da sodstvo drvi v nasprotno smer, kot so nakazovali "obetavni osamosvojitveni začetki. Zaradi neizvedene lustracije so v sodstvu ostali vsi sodniki, ki so sodili v prejšnjem režimu, ki je grobo kršil človekove pravice. Zločinci, ki bi morali odgovarjati za svoje zločine, ostajajo na prostosti".

In to kljub temu, da smo na vrhu po številu sodnikov na prebivalca v EU.

Neizvedba lustracije


Janša poudari tudi, da se kljub leta 1994 sprejetemu zakonu o sodniški službi, v katerem piše, da tisti, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice, ne smejo biti imenovani v trajni mandat, takšna imenovanja razen v enem primeru niso preprečila. Na ta način v Sloveniji  ostaja sistem prvo in drugorazrednih državljanov ter sistem ščitenja privilegijev elit, ki ga pomaga ohranjati tudi slovensko sodstvo.

Ob tem pa izraža obžalovanje, da tega ne morejo preveriti tudi tuji politiki ter namesto tega "sledijo zmanipuliranim informacijam, ki jih prejmejo". Na sporne sodne odločitve v slovenskem sodstvu sicer opozarja tudi ESČP ter mnogi "sodniki sami, ki pa jih zaradi tega isto sodstvo zato tudi preganja."

Pomanjkanje zgodovinskega spomina


Janša ob tem izpostavi tudi ideološko kontinuiteto sodnikov, ki se fotografirajo tudi na strankarskih shodih z rdečo zvezdo. Toda mnogi v Bruslju ob tem nimajo zgodovinskega spomina, zato je včasih potrebno kar nekaj časa, da sogovornikom razloži, kako je deloval komunistični režim v nekdanji Jugoslaviji ter da svoboda, demokracija in pravičen sodni sistem niso sami po sebi umevni in da se je treba zanje boriti.



In v primeru, da sodstvo z ustavo zagotovljenih vrednot (učinkovito pravno varstvo, sojenje v razumnem roku) ni sposobno zagotavljati, je zakonodajalec po ustavi celo dolžan, da sprejme ustrezne reforme.

Cilji pravosodne reforme


Prenova sodniške zakonodaje je cilj tudi slovenske vlade, z njo pa želi izboljšati poslovanje in učinkovitost sodišč ter sodniškega in sodnega osebja.

Ob zaključku pogovora Janša poudari tudi, da se je treba v EU zavedati, da je pravo EU "nad nacionalnimi zakoni, ni pa nadrejeno ustavam držav članic". Zato nobena evropska institucija nima pravice, da članici "nalaga nekaj, kar je v nasprotju z njenim ustavnim redom".

Dogajanje, ki so ga zaradi tega deležne nekatere članice, pa vzbuja skrb.

Evropa se bo sicer v prihodnosti vrniti k svojim temeljnim izhodiščem:

"Naš cilj je Evropa, ki je povezana in enotna, svobodna in v miru sama s seboj. Evropa, ki je sposobna prostor svobode in visokih standardov varovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin širiti tudi na sosedstvo, kajti širši in večji kot bo ta prostor, bolj bomo vsi skupaj varni in večje bo blagostanje nas vseh", zaključuje Janša.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Aljuš Pertinač: Janša dela v tišini, Golob pa gruli na čistini (Odmev tedna, 24. 4. 2026)
  • 24. 04. 2026
Uporaba filmskega citata razburja, ker je uperjena proti svobodnjakom
  • 07. 03. 2026
Nataša Pirc Musar noče tvegati, da bi morala mandatarstvo ponuditi Janezu Janši
  • 25. 04. 2026