Je Slovenija zrela za predsednico republike? To bo preverjala Ljudmila Novak.

NSi se je torej odločila, da na predsedniških volitvah izpostavi svojo preverjeno in najmočnejšo osebnost - predsednico stranke Ljudmilo Novak. Gre še za eno v seriji "varnih", oziroma manj tveganih potez te stranke v pripravah na zanje zelo pomembne državnozborske volitve naslednje leto. Ljudmila Novak bo nedvomno na najboljši možen način promovirala imidž, ki ga njena stranka ta trenutek izžareva - posrečeno kombinacijo vrednotnega konservativizma in progresivnega ekonomskega liberalizma, oboje v dozah zdrave zmernosti, ki odpira vrata za širino. Hkrati Novakova za stranko, bolj kot kdorkoli drug, pomeni zagotovilo za kolikor toliko soliden rezultat ob ne prevelikem tveganju za njeno nadaljnjo politično kariero, saj že nekaj časa drži za kljuko izhodnih vrat svoje predsedniške strankarske pisarne. Obenem pa ima v sebi potencial, da preseneti. V svoji politični karieri se je namreč izjemno zgradila iz neizkušeno-naivne "krščanske gospodinje" do političarka prvega razreda; odločne, bistre, iznajdljive, mirne in hkrati provokativne, predvsem pa sprejemljive za širši krog volivcev, ne zgolj ozke skupine najbolj zvestih strankarskih pripadnikov. V predsedniškem spopadu ji vseeno ne bo lahko. Na eni strani bo omejena z obstoječimi predsodki do ljudi katoliškega pedigreja, ki so v družbi še vedno dobro utrjeni (kar je na svoji koži najbolj izkusil Lojze Peterle), na drugi strani pa s trdo linijo Janševih privržencev, za katere se zdi, da bi v trenutnih zamerah raje volili Pahorja kot Novakovo, če bi se že slučajno srečala v drugem krogu. Prav merjenje moči med kandidatoma nekdaj zavezniških strank bo pomembna uvertura v kasnejše državnozborske volitve, ki bodo prvič ponudile dve resni alternativi političnega načina delovanja znotraj desnice. Tu si SDS ne more privoščiti, da bi njenega kandidata zasenčila predsednica konkurenčne stranke, s čemer lahko tudi pojasnimo zavlačevanje in čakanje, kdo se bo prvi naveličal in razkril svoje karte. SDS sedaj ve, da mora za svojega predsedniškega kandidata imenovati nekoga, ki bo pred Novakovo vsaj toliko, kot znaša trenutno razmerje v podpori med strankama. Če pomislimo, na kakšen način je SDS minule volitve "skuril" svojega daleč najboljšega kandidata - človeka širine Milana Zvera, bo to morda težje, kot se zdi na prvi pogled. Prav "zmagovalni" ali "poraženski" pridih razpleta predsedniških volitev bo namreč pomembna popotnica v politični spopad štiriletja spomladi naslednje leto.