Jezni kmetje s traktorji in ognjem protestirajo na vrhu EU: »Ursula, tukaj smo!« (V ŽIVO)

vir: zajem zaslona Youtube AP

Na enem od traktorjev je bil izobešen transparent z napisom »Če imate radi zemljo, podprite tiste, ki z njo gospodarijo!« Tako so kmetje iz Belgije in drugih evropskih držav poskušali doseči, da bi jih slišali voditelji EU, ki se sestanejo danes. Kmetje so se zgrnili v Bruselj, kjer so na vrhu voditeljev Evropske unije zahtevali, da jim bolj pomagajo pri davkih, naraščajočih stroških in poceni uvozu, ter v Evropski parlament metali jajca, v bližini stavbe zanetili požare in prižigali ognjemete. Glavne ceste v Bruslju, središču Evropske unije, je po oceni policije blokiralo približno 1.000 traktorjev.

Na avtocesti Pariz–Bruselj so jezni kmetje z velikimi rumenimi črkami, vidnimi že od daleč, napisali »Ursula, tukaj smo!« S kredo so na cesto v enaki meri kljubovalno in obupano opozorili predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, naj ne ignorira prošenj kmetov za boljše cene in manj birokracije. Slovenski premier Robert Golob je ob prihodu v Bruselj dejal: »Prisluhnil sem pozivu slovenskih kmetov. Hkrati smo se posvetovali na nivoju voditeljev držav liberalnega bloka. Slovenija bo podprla poziv Francije in Belgije, da se na vrhu odpre debata tudi o tej temi.«

 Ni kmetov, ni hrane

Varnostno osebje v opremi za nemire je stražilo za ovirami, kjer naj bi se voditelji sestali, nekaj ulic stran od stavbe Evropskega parlamenta, kjer so bili na osrednjem trgu parkirani traktorji. »Če vidite, s koliko ljudmi smo danes tukaj, in če vidite, da je to po vsej Evropi, potem morate imeti upanje. Moramo imeti upanje, da ti ljudje vidijo, da je kmetovanje potrebno. Saj veste, gre za hrano,« je za Retuers dejal Kevin Bertens, kmet iz okolice Bruslja. Kmetje pravijo, da so premalo plačani, da jih dušijo davki in zeleni predpisi ter da se soočajo z nelojalno konkurenco iz tujine. Zagotovili so si že več ukrepov, vključno s predlogi izvršne komisije bloka za omejitev uvoza kmetijskih proizvodov iz Ukrajine in sprostitev nekaterih okoljskih predpisov za neobdelana zemljišča.

V Franciji, kjer kmetje protestirajo že več tednov, je vlada opustila načrte za postopno zmanjšanje subvencij za kmetijsko dizelsko gorivo in obljubila več pomoči. Vendar kmetje pravijo, da to ni dovolj, in protesti so se razširili v države, kot so Belgija, Italija, Španija in Portugalska. Premier Robert Golob je v izjavi dejal, da je treba biti realističen. Da se sicer res velik del kmetijske politike določi v Bruslju, ampak v daljših časovnih obdobjih. »Slovenija podpira, da se pri dveh pomembnih vprašanjih – na eni strani izkoriščenosti obdelovalne zemlje oziroma neobdelane zemlje, da smo glede tega fleksibilni. Slovenija podpira predloge Evropske komisije, ki že pripravlja določeno relaksacijo teh zahtev. Na drugi strani pa se zavzemamo, da moramo pri uvozu hrane iz tretjih držav spoštovati enake okoljske zahteve.« Premier je še poudaril, da Slovenija sicer podpira prostotrgovinske dogovore, vendar hkrati zahteva, da se spoštuje okoljske standarde.

Slovenski kmetje so lani na protestnem shodu predstavili svoje zahteve do slovenske vlade in posledično v določeni meri tudi bruseljske administracije. Več o zahtevah slovenskih kmetov si lahko preberete v tem članku: »Slovenci jemo domačo hrano, Golob naj je ličinke!« Protest kmetov proti dodatnim obdavčitvam in nerazumni birokraciji«.

Glavna točka v Bruslju naj bi bil evropski proračun 

Čeprav kriza kmetov uradno ni na dnevnem redu vrha EU, se bo o njej zagotovo razpravljalo vsaj ob robu. Ker so vse oči uprte v Viktorja Orbana, saj ga želi ostalih 26 voditeljev EU na vrhu prepričati, naj se pridruži načrtu za stabilno financiranje Ukrajine, se je madžarski predsednik vlade ponoči že srečal s kmeti. »Poiskati moramo nove voditelje, ki bodo resnično zastopali interese ljudi,« ga je citiral njegov tiskovni predstavnik, pri čemer se je skliceval na volitve v Evropski parlament. »Evropska komisija bi morala zastopati interese evropskih kmetov proti interesom Ukrajine, in ne obratno,« je citiral Orbana.

Zaradi nepredvidenih in nepričakovanih izzivov, kot so ruska agresivna vojna proti Ukrajini, svetovna pandemija COVID-19 in naraščajoče obrestne mere, je treba okrepiti dolgoročni proračun EU, ki je pod pritiskom. V tem okviru bodo voditelji razpravljali o predlagani vmesni reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki vključuje vzpostavitev ukrajinskega instrumenta za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti Ukrajine in platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), da bi Evropa postala bolj konkurenčna.

Voditelji in voditeljice so decembra na podlagi pogajalskega okvira razpravljali o tem, kako financirati najnujnejše potrebe in prihodnje prednostne naloge, vključno s podporo Ukrajini, migracijami in zunanjo razsežnostjo, naslednjo generacijo plačil obresti EU in posebnimi instrumenti. Pogajalski okvir predvideva dodatna finančna sredstva v višini 64,6 milijarde evrov, ki bi jih bilo treba porabiti za naslednje nove prednostne naloge: 50 milijard evrov za instrument za Ukrajino (17 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev in 33 milijard evrov v obliki posojil), 2 milijardi evrov za migracije in upravljanje meja, 7,6 milijarde evrov za sosedstvo in svet, 1,5 milijarde evrov za Evropski obrambni sklad v okviru novega instrumenta STEP, 2 milijardi evrov za instrument prilagodljivosti in 1,5 milijarde evrov za rezervo za solidarnost in nujno pomoč.

»Danes pričakujemo, da bomo dosegli dogovor in šli domov s potrjenim večletnim okvirjem«, je ob prihodu dejal slovenski premier Robert Golob. »Ne gre za optimizem, gre za odločenost, in to se je izvajalo v preteklih tednih. Prepričan sem, da so bili pogajalci dovolj iznajdljivi in hkrati odločni, da bomo danes prišli do rešitve.« Glede predlogov Madžarske pa je dejal, da je ključno sporočilo, da je na eni strani 26 enotnih držav in da ne želijo, da se odpira teme za nazaj, ki so jih že usklajevali. »Vse je na tem, da se Madžarska pridruži ostali 26-im državam,« je še povedal premier.

Posnetek dogajanja v živo:

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike