Kaj je papež resnično dejal o istospolnih partnerstvih in kako so ga ponovno vzeli iz konteksta
POSLUŠAJ ČLANEK
V dokumentarnem filmu, ki so ga včeraj premierno prikazali na filmskem festivalu v Rimu, papež Frančišek podpre pravico istospolno usmerjenih, da se jih z zakonom zaščiti, če živijo skupaj. S tem je zopet poskrbel za razburjenje v lastni Cerkvi in za precejšnje zanimanje zunaj nje.
Tudi v slovenskih medijih ni bilo nič drugače. Ko tole pišem, slovenski katoliški mediji še vedno previdno molčijo, kar pa ne velja za ostale. Eden najbolj rumenkastih si je dovolil celo tale naslov: »Stoletja je bil to [homoseksualnost] velik greh, papež Frančišek zdaj pravi drugače«. Mar res?
Tole je papeževa izjava, kakor je bila prikazana v filmu:
https://twitter.com/CatholicSat/status/1319007001742028800
Zelo preprosto: ta posnetek je sestavljen iz treh (!) različnih izjav, ki so vzete iz treh različnih kontekstov. Vmes se pojavi prizor duhovnikov iz kapele svete Marte (za katerega ne vem, kaj tam dela, oziroma kaj hoče povedati), ob tem pa gledalec ne opazi, da se kader vmes zamenja in da so to tri različne izjave.
In s tem smo pol že povedali: ta intervju je na internetu dosegljiv že od 1. junija 2019. Zakaj pred več kot enim letom ni sprožil takega zanimanja? Zato, ker v skoraj uro in pol trajajočem intervjuju papeža nihče ni mogel vzeti iz konteksta. V novem dokumentarcu pa se je zgodilo prav to. Kdor temu ne verjame, naj se prepriča sam: pri 56:29 se začne, in v kontekstu zveni precej drugače. Najbolj paradoksalno je to, da se Sveti Oče dobro minuto pozneje (57:49) pritožuje ravno nad tem, kako se njegove izjave vedno znova jemljejo iz konteksta.
Takole pravi Sveti Oče: »Istospolne osebe imajo pravico do tega, da so del družine«. Papeževo izjavo so nekateri zlorabili tako, da so »ugotovili«, da govori o »istospolnih družinah«, kar ni res. Papež želi povedati, da naj družine svojega člana, ki je istospolno usmerjen, »ne vržejo ven« (»No se puede echar de la familia«), ker »imajo pravico do tega, da so del družine«.
Druga, bolj zanimiva izjava pa je tale: »Lo que tenemos que crear es una ley de convivencia civil. Tienen derecho a estar cubiertos legalmente«, »Kar moramo uveljaviti, je nek zakon o civilnem sobivanju. [Istospolni pari] Imajo pravico do pravnega varstva«. Ta izjava je bila iz originalnega pogovora izrezana. Verjetno z dobrim razlogom, ki ga bomo pojasnili pozneje. Pozoren gledalec bo v originalu zaznal, da se posnetek prereže (1:00:02). Skoraj gotovo je »problematična« papeževa izjava iztrgana na tem mestu.
Prvo stvar smo torej razjasnili: kontekst papeževe izjave ni nekakšna reklama za istospolne družine, ampak skrb za dostojanstvo istospolno usmerjenih. Tukaj ni nobenega govora o skupnem življenju istospolnih oseb. Ona izjava, ki je ni v originalnem intervjuju (pa tudi v uradnem prepisu intervjuja ne), pa govori o čisto drugi situaciji, namreč o sprejemanju zakona o istospolnih zvezah v času, ko je bil papež kot kardinal Bergoglio še nadškof v Buenos Airesu. Takrat »sem [kot vedno] zagovarjal doktrino ... govoriti o homoseksualni poroki je neprimerno«. Tukaj, kot smo ravnokar ugotovili, se posnetek prereže.
Kakorkoli, naštejmo nekaj izjav »heretičnega papeža«: »govoriti o homoseksualni poroki je neprimerno« (v intervjuju); »ni podlage za izenačevanje ali vzpostavljanje analogij, niti oddaljenih, med homoseksualnimi skupnostmi in Božjim načrtom za poroko in družino« (Amoris Laetitia 251); »to [da naj se istospolnih ne izključuje iz družin] še zdaleč ne pomeni odobravati istospolna dejanja.« In tako naprej.
Papež Frančišek ni na tem področju spremenil ničesar. In ni on kriv, da rumeni mediji fantazirajo po svoje, kot sem že omenil zgoraj. Zato pa originalni intervju ni požel nobenega posebnega zanimanja. Kot sem že enkrat zatrdil, velja tudi tokrat: smeši se, kdor papeža Frančiška malo počez označuje za modernista in relativista. Tokrat se ga zmerja celo s »širjenjem LGBT ideologije«. Podlo.
Njegova tretja izjava pa – vsaj po mojem – ni bila brez razloga izrezana iz originalnega intervjuja. Toliko bolj zanimivo je torej, da se je znašla v tem dokumentarnem filmu, posebej, če je le-ta bil avtoriziran od Svetega Sedeža. Frančišek namreč izjavi, da bi morali »uveljaviti nek zakon o civilnem sobivanju [orig. convivencia civil]. Imajo pravico do pravnega varstva«. »Convivencia« ni nepomembna podrobnost. Večina (tudi katoliških) medijev je prevajala nekritično, kakor prevede dokumentarec sam: »civil union«, »unione civile«, »Lebenspartnerschaft« itn. Ampak papež ne uporabi bolj običajnega izraza »uniones civiles«, temveč »convivencia«, sobivanje. To že nekaj pove. Med »sobivanjem« in »zvezo« je precejšnja razlika.
Je pa ta njegova izjava – čeprav jo poskušajo nekateri zelo dobrohotno razlagati povsem v kontinuiteti s sedanjim učenjem – zanimiv korak stran od jasnosti Dokumenta, ki ga je prav na to temo leta 2003 izdala Kongregacija za nauk vere: »spoštovanje istospolno usmerjenih oseb nikakor ne more voditi k odobravanju istospolnih vedenj ali pravnega priznavanja istospolnih zvez«. (11) Kardinal Ratzinger v tem sicer kratkem dokumentu ne pusti odprtih nobenih vrat. Tudi katoličani v politiki bi morali vedno glasno nasprotovati vsakemu poskusu v smer kakršnegakoli priznavanja istospolnih zvez (10).
Papeževa izjava pa ustreza govoricam, da je že kot nadškof zagovarjal zakonski kompromis, da je bolje istospolnim priznati nekatere pravice, ki jih imajo sicer zakonci (dedovanje, skupne finance, pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju in podobno), in s tem preprečiti mešanje takih zvez z družinami, posvajanjem otrok in dostopom do biomedicinske »pomoči« pri spočetju.
Mimogrede, takšno ureditev imamo trenutno tudi v Sloveniji: Zakon o partnerski zvezi (februar 2017) in Družinski zakonik (april 2019) sta istospolnim parom omogočila sklenitev partnerske (in ne zakonske) zveze izven uradnih prostorov, javno in svečano, s pripadajočimi pravicami, med katerimi pa ni posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko »pomočjo«. Medtem ko smo Slovenci dvakrat zavrnili družinski zakonik iz zgoraj naštetih razlogov, pa sedanji ureditvi, kolikor mi je znano, tudi Cerkev ni nasprotovala. Preden se torej kdo zgraža nad Svetim Očetom, bomo morali – če tako menimo – pomesti pred lastnim pragom, vsaj Slovenci.
Intervju sicer ne spreminja uradnega Cerkvenega stališča. Za kaj takega je potrebna debata, soglasje in teološka vzdržnost argumentov, na koncu pa tudi uradna sprememba. Sveti Sedež bo verjetno izdal dodatno razlago papeževe izjave. Treba je dodati tudi to, da je papežev predlog lahko nevaren v smislu »snežne krogle«, ki jo sprožiš, in postaja vedno večja, ko se kotali naprej. In tega bi se Sveti Oče moral bolj zavedati, razen če želi (na čuden način) spodbuditi javno debato ali pa se očitno ne zaveda izjemnega vpliva interpretacij, ki jih povzročijo delni citati.
Vprašanje, ki ostaja, je, ali je bil ta dokumentarec avtoriziran ali ne. Na dodatna pojasnila bomo morali še nekoliko počakati.
Tudi v slovenskih medijih ni bilo nič drugače. Ko tole pišem, slovenski katoliški mediji še vedno previdno molčijo, kar pa ne velja za ostale. Eden najbolj rumenkastih si je dovolil celo tale naslov: »Stoletja je bil to [homoseksualnost] velik greh, papež Frančišek zdaj pravi drugače«. Mar res?
Pomembnost konteksta
Tole je papeževa izjava, kakor je bila prikazana v filmu:
https://twitter.com/CatholicSat/status/1319007001742028800
Zelo preprosto: ta posnetek je sestavljen iz treh (!) različnih izjav, ki so vzete iz treh različnih kontekstov. Vmes se pojavi prizor duhovnikov iz kapele svete Marte (za katerega ne vem, kaj tam dela, oziroma kaj hoče povedati), ob tem pa gledalec ne opazi, da se kader vmes zamenja in da so to tri različne izjave.
In s tem smo pol že povedali: ta intervju je na internetu dosegljiv že od 1. junija 2019. Zakaj pred več kot enim letom ni sprožil takega zanimanja? Zato, ker v skoraj uro in pol trajajočem intervjuju papeža nihče ni mogel vzeti iz konteksta. V novem dokumentarcu pa se je zgodilo prav to. Kdor temu ne verjame, naj se prepriča sam: pri 56:29 se začne, in v kontekstu zveni precej drugače. Najbolj paradoksalno je to, da se Sveti Oče dobro minuto pozneje (57:49) pritožuje ravno nad tem, kako se njegove izjave vedno znova jemljejo iz konteksta.
Takole pravi Sveti Oče: »Istospolne osebe imajo pravico do tega, da so del družine«. Papeževo izjavo so nekateri zlorabili tako, da so »ugotovili«, da govori o »istospolnih družinah«, kar ni res. Papež želi povedati, da naj družine svojega člana, ki je istospolno usmerjen, »ne vržejo ven« (»No se puede echar de la familia«), ker »imajo pravico do tega, da so del družine«.
Druga, bolj zanimiva izjava pa je tale: »Lo que tenemos que crear es una ley de convivencia civil. Tienen derecho a estar cubiertos legalmente«, »Kar moramo uveljaviti, je nek zakon o civilnem sobivanju. [Istospolni pari] Imajo pravico do pravnega varstva«. Ta izjava je bila iz originalnega pogovora izrezana. Verjetno z dobrim razlogom, ki ga bomo pojasnili pozneje. Pozoren gledalec bo v originalu zaznal, da se posnetek prereže (1:00:02). Skoraj gotovo je »problematična« papeževa izjava iztrgana na tem mestu.
Frančišek je jasen, ampak se ga ne posluša
Prvo stvar smo torej razjasnili: kontekst papeževe izjave ni nekakšna reklama za istospolne družine, ampak skrb za dostojanstvo istospolno usmerjenih. Tukaj ni nobenega govora o skupnem življenju istospolnih oseb. Ona izjava, ki je ni v originalnem intervjuju (pa tudi v uradnem prepisu intervjuja ne), pa govori o čisto drugi situaciji, namreč o sprejemanju zakona o istospolnih zvezah v času, ko je bil papež kot kardinal Bergoglio še nadškof v Buenos Airesu. Takrat »sem [kot vedno] zagovarjal doktrino ... govoriti o homoseksualni poroki je neprimerno«. Tukaj, kot smo ravnokar ugotovili, se posnetek prereže.
Kakorkoli, naštejmo nekaj izjav »heretičnega papeža«: »govoriti o homoseksualni poroki je neprimerno« (v intervjuju); »ni podlage za izenačevanje ali vzpostavljanje analogij, niti oddaljenih, med homoseksualnimi skupnostmi in Božjim načrtom za poroko in družino« (Amoris Laetitia 251); »to [da naj se istospolnih ne izključuje iz družin] še zdaleč ne pomeni odobravati istospolna dejanja.« In tako naprej.
Papež Frančišek ni na tem področju spremenil ničesar. In ni on kriv, da rumeni mediji fantazirajo po svoje, kot sem že omenil zgoraj. Zato pa originalni intervju ni požel nobenega posebnega zanimanja. Kot sem že enkrat zatrdil, velja tudi tokrat: smeši se, kdor papeža Frančiška malo počez označuje za modernista in relativista. Tokrat se ga zmerja celo s »širjenjem LGBT ideologije«. Podlo.
Izjava je kljub vsemu velika sprememba, potrebna bo debata
Njegova tretja izjava pa – vsaj po mojem – ni bila brez razloga izrezana iz originalnega intervjuja. Toliko bolj zanimivo je torej, da se je znašla v tem dokumentarnem filmu, posebej, če je le-ta bil avtoriziran od Svetega Sedeža. Frančišek namreč izjavi, da bi morali »uveljaviti nek zakon o civilnem sobivanju [orig. convivencia civil]. Imajo pravico do pravnega varstva«. »Convivencia« ni nepomembna podrobnost. Večina (tudi katoliških) medijev je prevajala nekritično, kakor prevede dokumentarec sam: »civil union«, »unione civile«, »Lebenspartnerschaft« itn. Ampak papež ne uporabi bolj običajnega izraza »uniones civiles«, temveč »convivencia«, sobivanje. To že nekaj pove. Med »sobivanjem« in »zvezo« je precejšnja razlika.
Je pa ta njegova izjava – čeprav jo poskušajo nekateri zelo dobrohotno razlagati povsem v kontinuiteti s sedanjim učenjem – zanimiv korak stran od jasnosti Dokumenta, ki ga je prav na to temo leta 2003 izdala Kongregacija za nauk vere: »spoštovanje istospolno usmerjenih oseb nikakor ne more voditi k odobravanju istospolnih vedenj ali pravnega priznavanja istospolnih zvez«. (11) Kardinal Ratzinger v tem sicer kratkem dokumentu ne pusti odprtih nobenih vrat. Tudi katoličani v politiki bi morali vedno glasno nasprotovati vsakemu poskusu v smer kakršnegakoli priznavanja istospolnih zvez (10).
Papeževa izjava pa ustreza govoricam, da je že kot nadškof zagovarjal zakonski kompromis, da je bolje istospolnim priznati nekatere pravice, ki jih imajo sicer zakonci (dedovanje, skupne finance, pravica do zdravstvenega zavarovanja po partnerju in podobno), in s tem preprečiti mešanje takih zvez z družinami, posvajanjem otrok in dostopom do biomedicinske »pomoči« pri spočetju.
Mimogrede, takšno ureditev imamo trenutno tudi v Sloveniji: Zakon o partnerski zvezi (februar 2017) in Družinski zakonik (april 2019) sta istospolnim parom omogočila sklenitev partnerske (in ne zakonske) zveze izven uradnih prostorov, javno in svečano, s pripadajočimi pravicami, med katerimi pa ni posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko »pomočjo«. Medtem ko smo Slovenci dvakrat zavrnili družinski zakonik iz zgoraj naštetih razlogov, pa sedanji ureditvi, kolikor mi je znano, tudi Cerkev ni nasprotovala. Preden se torej kdo zgraža nad Svetim Očetom, bomo morali – če tako menimo – pomesti pred lastnim pragom, vsaj Slovenci.
Intervju sicer ne spreminja uradnega Cerkvenega stališča. Za kaj takega je potrebna debata, soglasje in teološka vzdržnost argumentov, na koncu pa tudi uradna sprememba. Sveti Sedež bo verjetno izdal dodatno razlago papeževe izjave. Treba je dodati tudi to, da je papežev predlog lahko nevaren v smislu »snežne krogle«, ki jo sprožiš, in postaja vedno večja, ko se kotali naprej. In tega bi se Sveti Oče moral bolj zavedati, razen če želi (na čuden način) spodbuditi javno debato ali pa se očitno ne zaveda izjemnega vpliva interpretacij, ki jih povzročijo delni citati.
Vprašanje, ki ostaja, je, ali je bil ta dokumentarec avtoriziran ali ne. Na dodatna pojasnila bomo morali še nekoliko počakati.
POPRAVEK: v originalnem članku sem v strinjanju z mnogimi drugimi komentatorji opozoril na dejstvo, da papež v svoji izjavi ni uporabil izraza »uniones civiles«, temveč »convivencia«, »sobivanje«. Opozoril sem, da bi že to lahko pomenilo precejšnjo razliko v razumevanju. Kasneje pa se je vendarle izkazalo, da se v Argentini ta dva izraza pogosto uporabljata kot sopomenki, ko se govori o različnih zakonskih zvezah.
To enako priznanje in razlikovanje med poroko in civilno skupnostno Krščanski demokrati zastopamo že ves čas. Hvala Bogu za p. Frančiška in za njegovo razbijanje predsodkov o krščanskih demokratih na levi strani Slovenije. Nam nekako ne uspeva.
— Marko Dvornik (@markodvornik) October 21, 2020
Zadnje objave
Pogum in drznost neizkušenih avstrijskih vojakov (18. del)
2. 11. 2024 ob 19:00
12-letnik v ljubljanski šoli sošolcem grozil z nožem in oponašal Hitlerja
2. 11. 2024 ob 17:00
Politični zgled Aleksandra Čeferina
2. 11. 2024 ob 15:00
Kardinali slovenskega rodu
2. 11. 2024 ob 12:30
Jutri bodo zaprli zadnji Leninov muzej v Evropi
2. 11. 2024 ob 9:58
Po obalni kolesarski poti Parenzana
2. 11. 2024 ob 9:00
Jedrska tragikomedija
2. 11. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Pogum in drznost neizkušenih avstrijskih vojakov (18. del)
2. 11. 2024 ob 19:00
12-letnik v ljubljanski šoli sošolcem grozil z nožem in oponašal Hitlerja
2. 11. 2024 ob 17:00
Politični zgled Aleksandra Čeferina
2. 11. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
NOV
02
Orgle opoldne 2024: koncert Danijele Slane
12:00 - 14:00
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
NOV
03
NOV
03
Šmartnovanje 2024
11:00 - 16:00
NOV
04
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.