Kaj storim jaz?

Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.   

Na cvetno nedeljo se spominjamo, kako je množica Jezusa slovesno sprejela, mu pot posula s cvetjem in palmami. Ista množica je le nekaj dni pozneje vpila, naj Pilat izpusti Baraba, večkratnega kriminalca, Jezusa pa usmrti in še prej grozovito muči. Že takrat so očitno vedeli, kako vplivati na množico, da ne razmišlja, kaj je prav in kaj ne, ampak slepo sledi. Če je kdo mislil drugače, so ga hitro utišali. Množica ljudi je v zgolj nekaj dneh tako spremenila svoje mišljenje in ravnanje, da je istega človeka najprej posula s cvetjem, nato pa ga dobesedno križala. Nekateri aktivno z dejanji, drugi pasivno z nepripravljenostjo, da bi se uprli krivici, ki se je dogajala.  

Smo v svetem letu z naslovom Romarji upanja. Upanje pa ni pasivna kategorija. Upanje imamo lahko le, če nam je nekaj vredno, če vidimo smisel, če imamo cilj in če obstaja vsaj majhna možnost, da ga dosežemo. Ko nam je nekaj vredno, se želimo za to boriti ter aktivno vstopiti v reševanje situacije in doseganje cilja. Odločitev za aktiven pristop je temeljni preobrat, iz katerega sledi ravnanje. Takrat lahko izstopimo iz množice, se izpostavimo ter zagovarjamo to, kar čutimo in vemo, da je prav. Ne glede na to, kaj porečejo drugi. Brez notranje aktivne naravnanosti je upanje zgolj pasivno čakanje – da bo nekdo drug nekaj rešil, da se bo nekdo drug izpostavil in uredil (tudi) za nas. Kaj pa, če ne bo? 

Pomislimo, kaj vse se danes dogaja, s čimer se ne strinjamo. Vemo, da je škodljivo za skupnost in nas, a še kar (potrpežljivo) prenašamo. Če pomislimo samo na zakonodajo, ki omejuje svobodo dela, poslovanja, lastnine in govorjenja, na zakon o umetni oploditvi samskih žensk, na omogočanje evtanazije in propagando splava, na krivične sodne procese, ki so danes instrument za politično obračunavanje. Po drugi strani pa opazujemo pomilostitve tihotapcev in kriminalcev, skrb za neizmerne in nesorazmerne pravice ilegalnih prišlekov ter nekaj drugih manjšinskih skupin, hkrati pa do kraja poteptane pravice nerojenih otrok.  

Vrednote, kot so življenje, družina, resnica, svoboda, dostojanstvo, demokracija, v tem trenutku vedno bolj namerno in sistematično napadajo vse tri veje oblasti: zakonodajna, izvršilna in sodna. Temu hlapčevsko botrujejo tudi največji mediji, tudi tisti, ki ga prisilno financiramo vsi mi, in nekatere s strani vlade dobro plačane nevladne organizacije. Vsi ti sami sebe imenujejo neodvisni in depolitizirani, a so v svojem bistvu čisto nasprotje tega.  

Izrinjanje teh vrednot pomeni prosto pot do ustvarjanja moralno šibkega in vodljivega posameznika. V tej smeri gre tudi šolski sistem, ki od učencev zahteva ubogljivost in ponavljanje, memoriranje številnih nepomembnih podrobnosti namesto logičnega razumevanja bistvenih konceptov. Mlade in odrasle vsi ti sistemi oblikujejo v množico, ki jo je enostavno upravljati. Tako enostavno, da se lahko v nekaj dneh zgodi popoln preobrat. S preprostimi frazami, ki jih sliši preko medijev ali od nekaj vplivnežev na ulici, si ljudstvo ustvari namišljenega sovražnika, pravega pa kot nov obraz postavi na oblast.   

In kaj storimo mi? Se potuhnemo, da ne bi izstopali iz množice?   

Če razmišljamo v duhu svetega leta – postanimo tisti, ki nosimo upanje. Pa ne le nosimo – postanimo močni posamezniki, ki tudi nekaj naredimo za to, da bo svet okrog nas boljši, bolj pošten in usmerjen v prihodnost za vse, ne le za peščico vladajočih.  

Naj nam letošnji velikonočni prazniki prinesejo pogum, da bo vsak zastavil svoj glas in dejanja za vrednote, ki omogočajo prihodnost in spoštovanje. Naj nam prinesejo moči, da bomo zmogli odločno premagovati ovire, ki so nam postavljene na pot – tako v osebnem življenju kot v družbi. In naj nas to vodi do vstajenja – do trenutka, ko bomo dosegli cilj in spoznali, da je bilo vredno. Predvsem pa naj ne postanemo posameznik v množici, ki nepremišljeno sledi navodilom tistih, ki vodijo v uničenje vsega, kar je dobro.   

Iz uredništva Domovine vam želimo lepo preživete in blagoslovljene velikonočne praznike! 

(D196, 3)