Kako rešiti problematiko zastojev? Več cest ali več železnic?

21. 6. 2023 ob 13:46
0 komentarjev

Slovenija

V začetku junija smo bili ob praznikih v tujini (kot sta npr. binkoštni ponedeljek in sveto rešnje telo) priča še posebej povečanemu prometu. Kljub temu, da je šlo za začasno povečano obremenitev, pa je povečan promet v zadnjih letih v Sloveniji postal stalnica in ni vezan več zgolj na turistično sezono ali konce tedna.

Močno se je povečalo tudi število tovornih vozil. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je pristojno za področje reševanja prometne problematike, smo povprašali, kako nameravajo rešiti problematiko zastojev. Povprašali smo tudi DARS in prometnega strokovnjaka mag. Gregorja Ficka.

Vlada stavi na posodobitev železniškega omrežja in izboljšanje javnega prometa

V tujini praznični začetek junija je na slovenskih cestah povzročil kaos. Na gorenjski avtocesti v smeri proti predoru Karavanke smo bili priča večkilometrskim zastojem. Gneče na avtocestah so v zadnjem času postale stalnica in niso več vezane zgolj na petke ali na poletno turistično sezono.

Kako torej zmanjšati zastoje na slovenskih cestah? Poslanec SDS Zvone Černač je predlagal, da bi bila v poletnem času cestnina za tovorni promet v nočnem času nižja za 50 odstotkov, prepoloviti pa bi bilo treba ceno tedenskih vinjet za osebna vozila za vožnjo med 21. in 6. uro. Na ta način naj bi prispevali k večji pretočnosti dnevnega prometa, saj bi spodbudili vožnjo v večernih in nočnih urah.

Kot so opozorili predvsem desni komentatorji na Twitterju, so se sedanje vladne (takrat še opozicijske) stranke v svojih predvolilnih obljubah civilni družbi zavezale, da bodo uvedle moratorij na širjenje cestne infrastrukture. Tako naj bi se začasno zaustavili vsi načrti za »širjenje cestne infrastrukture z namenom odprave ozkih grl, saj s tem dolgoročno poglabljamo probleme«.

Zato smo o tem, kako se namerava s problematiko spopasti vlada in ali je rešitev v povečevanju števila pasov na avtocesti, povprašali Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Kot so nam povedali, je za reševanje prometne problematike potrebno uravnoteženo izvajanje ukrepov iz Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Naslavljanje težav v zgolj enem prometnem sistemu dolgoročno ne bo prineslo ustreznih rešitev, temveč bo zgolj poglobilo sistemska neravnovesja in obenem ogrozilo doseganje zahtevnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov iz sektorja promet, so zapisali v ministrstvu.

Poleg vlaganja v cestno infrastrukturo je treba zagotoviti tudi druge alternative. Tu je ključnega pomena posodobitev železniškega omrežja in vzpostavitev konkurenčnih železniških storitev tako na potniškem kot na tovornem segmentu, izboljšanje avtobusnega potniškega prometa, tako medkrajevnega kot mestnega, ter zagotovitev možnosti za racionalnejšo uporabo obstoječe cestne infrastrukture, to je vzpostavitev parkirišč, ki omogočajo souporabo vozil (povečati zasedenost avtomobilov) in prestop na javni potniški promet, so povedali na ministrstvu.

Vlaganja v dodatne ceste ali pasove dolgoročno količino cestnega prometa še poveča, menijo na ministrstvu, saj izboljšanje razmer na cesti brez alternativ in spodbud na ceste privabi le še več avtomobilov. Pričakovati je sicer, da se bodo s tretjim oz. dodatnimi pasovi na AC obroču težave z zastoji začasno zmanjšale, kljub temu pa se bo količina prometa na njem povečala.

Pred ali najkasneje hkrati s širitvijo avtocestnega obroča bo treba tako po besedah ministrstva zagotoviti večjo pretočnost vpadnic, kar je mogoče narediti le z učinkovitejšim javnim potniškim prometom (kot so npr. pogostejši javni prevozi, cenovna dostopnost je z ugodno ponudbo vozovnice Slovenija s 1. junijem letos že uvedena).

Nujna so tudi nadaljnja vlaganja v železnice, ki imajo lastno omrežje in jih cestni zastoji ne ovirajo, pa tudi v infrastrukturo in sisteme, ki bodo omogočili prednostno vožnjo avtobusov tako na AC kot na vpadnicah v mesto, da bodo lahko hitrejši.

Ta prizadevanja pa je nujno dopolniti z ukrepi na drugih področjih, ne le na prometnem, kot so na primer prostorsko načrtovanje, spodbujanje dela od doma, sistem povračila potnih stroškov, policentrični razvoj, selitev nekaterih funkcij iz večjih mestnih središč, so nam povedali na ministrstvu za okolje. Da bo promet tekel tekoče, je treba tudi izboljšati digitalne rešitve, pametno upravljanje prometne signalizacije, semaforjev ter obveščati voznike o realnih potovalnih časih.

DARS: Ukrep zmanjšanja cestnin za tovorna vozila smo že imeli, ni se pretirano izkazal

Na DARS-u so za naš medij povedali, da od junijskih praznikov večjih zastojev, ki jih nismo vajeni, ni bilo. Promet se bo v prihodnjih dneh in tednih drugače razporedil, bolj bodo obremenjene ceste proti Hrvaški.

Za gradnjo novih pasov so potrebni državni prostorski načrti, za rekonstrukcijo odstavnih pasov pa projekti že potekajo. Glede znižanja cestnin za tovorna vozila v poletnem času ponoči so nam na DARS-u povedali, da smo ta ukrep imeli že pred leti, a se ni pretirano izkazal. Ta predlog je še v fazi proučevanja. Definitivno pa do zmanjšanja cestnin ne bi moglo priti že z julijem.

V preteklosti smo ta ukrep poznali julija in avgusta. Analiza je pokazala, da pomembnega vplivanja na pretočnost ni bilo. Gostota prometa je po besedah DARS-a večja zaradi osebnih vozil in ne tovornih. Ta imajo v turistični sezoni namreč sedaj prepoved vožnje že ob sobotah, ne le ob nedeljah in praznikih.

Prometni strokovnjak Ficko: Do izgradnje tretjih pasov bi moralo priti že pred leti

Mag. Gregor Ficko iz Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala je za naš medij povedal, da je izgradnja tretjih pasov na avtocesta definitivno ena od rešitev, ki bi se morala zgoditi že pred leti. Do tega bi moralo priti tako na ljubljanskem obroču, kot tudi na vpadnicah v Ljubljano, in sicer v dolžini približno 25 km izven Ljubljane.

Vprašanje pa je, ali bi ukrep zmanjševanja cestnine rešil težavo zastojev. Težkega tovornega prometa je pri nas namreč izredno veliko. Tu bi bilo potrebno narediti analizo. Tovorni promet je prišel v take številke, da se situacija reševanja prometne problematike zdi nerešljiva. Država namreč po Fickovih besedah nima pripravljenih nobenih ukrepov. Ne obstajajo niti državni prostorski načrti za širitev obroča, kot tudi ne za izgradnjo pasov na vpadnicah v Ljubljano, z izjemo na odseku Koseze–Kozarje.