Kakšna bo Ljubljana, če bo Janković županoval še naslednjih 20 let?

6. 5. 2026 ob 17:20
0 komentarjev

Družba

POSLUŠAJ ČLANEK

Zoran Janković je na zadnjih volitvah največ glasov dobil prav v Štepanjskem naselju, ki je v zadnjih mesecih postalo prizorišče razprav o uvedbi oz. preprečitvi plačljivega parkiranja. »Mnenje glede župana je zdaj v Štepanjskem naselju gotovo veliko bolj deljeno kot je bilo na prejšnjih volitvah, saj je pokazal drug obraz, ki ga izkušamo neposredno na svoji koži,« je ocenil Klemen Flajs, ki se z Iniciativo za Štepanjsko naselje postavlja po robu represivnemu parkirnemu režimu ljubljanskega župana. Iniciativa in Prelom ta četrtek v Štepanjskem naselju organizirata javno tribuno o parkiranju, mobilnosti in pravici do mesta. Medtem pa MOL pripravlja Vizijo 2026-2045 – je to napoved, da bo Janković županoval še naslednjih 20 let?

V iniciativi Štepanjsko naselje so decembra lani začeli z zbiranjem podpisov na Facebooku, nato pa so nadaljevali z izborom predstavnikov stanovanjskih blokov in sklicali skupščino. Na njej je 400 prebivalcev in prebivalk naselja izglasovalo skupne zahteve. Z več ko 1200 podpisi so župana prisilili v sklic zbora občanov – kar se je zgodilo prvič. Janković je zbor sklical šele za 20. maj – a mu bo po navedbah portala prelom.je (oz. disenz.net) za to morda še žal, saj se v Štepanjskem naselju v tem času le še bolj povezujejo. Povezujejo pa se tudi z drugimi stanovanjskimi soseskami.

Spomnimo, začelo se je tako, da je ljubljanski župan napovedal »reševanje« prebivalcev Štepanjskega naselja. Po njegovih besedah so bili ti namreč žrtev dnevnih migrantov, ki so v njihovem naselju brezplačno parkirali svoje avtomobile, stanovalci pa so tako ostajali brez parkirnega prostora. Z uvedbo parkirnin in dovolilnic naj bi župan Zoran Janković odvrnil dnevne migrante, da bi ob prihodu v službe tam puščali avtomobile. Štepanjcem je obljubil, da bodo za nekaj mesecev dobili brezplačne prve dovolilnice in zatrdil, da bodo v tem »preizkusnem obdobju« spoznali, da je njegov načrt s spremenjenim parkirnim režimom učinkovit.

V naslednjem dejanju te zgodbe so se praktično sredi noči v Štepanjskem naselju pojavili mestni redarji, ki so na avtomobile serijsko lepili parkirne kazni, napačno parkirane avtomobile pa so množično odvažali tudi s pajki. A vse to ni doletelo dnevnih migrantov, pač pa stanovalce naselja – kar je pri tako zgodnji uri tudi pričakovati. Človek bi pomislil, da je šlo morda za zmoto redarjev, vendar pa akcije niso izvedli le enkrat. Začela se je torej gonija proti stanovalcem, čeprav je Janković prav njim obljubljal, da jih bo rešil dnevnih migrantov. Resnici na ljubo, za težave s parkiranjem niso bili krivi le dnevni migranti, stanovalci so parkirno mesto težko našli tudi zvečer, ravno zato so imeli redarji ob rani jutranji uri tako veliko dela.

Je občina uveljavljala voljo in želje ljudstva? Med prebivalci veliko nezaupanja v MOL

Občina se je ob tem branila, da zgolj uveljavlja voljo in želje ljudstva, župan pa je celo predlagal, naj stanovalci prodajo avtomobile. Včasih so namreč ljudje imeli na stanovanje največ en avtomobil, danes pa imajo pogosto dva ali celo tri. Za toliko avtomobilov pač ni prostora. Na voljo in želje ljudstva se je občina sklicevala zato, ker so na izvedeni delavnici občani izpostavili težave s prometom oz. parkiranjem. Če preberemo v poročilu, kaj v Štepanjskem naselju ni v redu, so poleg predloga, naj se za nestanovalce omeji parkirna mesta, stanovalci izpostavili tovorne kombije na parkiriščih, parkiranje na ploščadi pred šolo, neregistrirana vozila na skupnih parkiriščih ter da pač ni dovolj parkirnih mest.

Navedli pa so tudi slabo vzdrževane klopi, neurejena otroška igrišča in njihovo ukinjanje. Poleg tega so povedali, da ni košev za smeti, so pa v soseski podgane. Korenine na ploščadi in kolesarski stezi, tlaki so neurejeni, zelenice se ne kosijo, drevesa se vzdržuje nepravilno, zasaja se slaba drevesa. Premalo je razsvetljave med bloki in na parkiriščih. Omenili so tudi premalo LPP postaj. Kot vidimo, ima občina v Štepanjskem naselju kup neopravljenega dela, začeli pa so s pobiranjem parkirnine in pisanjem glob.

Ob tem ni nič kaj nenavadno, da so v poročilu (poročilo o vključevanju javnosti v projekt Zeleni utrip povezane skupnosti Štepanjskega naselja) ocenili, da je med prebivalci soseske veliko nezaupanja v MOL, hkrati pa tudi močan interes, da bi odprte površine – predvsem parkirišča – postale njihova zasebna lastnina. »Menijo namreč, da bi s tem lažje rešili parkirno stisko,« so zapisali in občini predlagali ambiciozen pristop, ki bi stanovalcem pokazal prednosti javnega upravljanja ter mehke ukrepe v testnem obdobju. Pristop je bil resda ambiciozen, je pa vprašljivo, ali so stanovalci v ukrepih, ki niso bili nič kaj mehki, prepoznali prednosti javnega upravljanja.

Zbiranje podpisov za referendum še 22 dni

Prebivalci Štepanjskega naselja so vložili motenjsko tožbo zoper občino z namenom zadržanja na novo vzpostavljene ureditve.

Stekla je tudi pobuda za razglasitev urbanistične zasnove Štepanjskega naselja za kulturni spomenik.

Poleg tega pa poteka zbiranje podpisov za referendum glede 23. marca sprejetega odloka o urejanju prometa, ki občini tlakuje pot pri uvajanju parkirnine v spalna naselja.

Med drugim je zgovorna tudi poteza občine – v postopkih po Zakonu o vzpostavljanju etažne lastnine je Štepanjskemu naselju oz. 402 stanovanjem pripadlo 69 parkirišč. Po novih predpisih vsa ta stanovanja ne morejo zaprositi za prvo dovolilnico. Zmagovalce sodnih sporov je tako župan z novim odlokom postavil v deprivilegiran položaj. Podpise se zbira še 22 dni – z digitalnim potrdilom oz. elektronskim podpisom se podpis lahko odda tudi na spletu.

7. maja ob 18. uri bo v Štepanjskem naselju potekala javna tribuna »Avto – nuja ali luksuz?«
Štepanjsko naselje je v zadnjih mesecih postalo prizorišče razprav o uvedbi plačljivega parkiranja – a vprašanje, ki se odpira, presega meje ene soseske. Kako se danes gibljemo po mestu, komu je prostor namenjen in ali je avto še vedno izbira ali vse bolj nuja?

Na javni tribuni bodo prebivalci in strokovnjaki razpravljali o tem, komu je mesto namenjeno in kako se lahko zagotovi bolj pravično mobilnost za vse. Dogodek se pripravlja v okviru projekta Mestna agora, skozi katerega si prizadevajo za bolj vključujočo in ozaveščeno družbo. To počnejo skozi neodvisno poročanje in odprte razprave, ki povezujejo prebivalce, strokovnjake in predstavnike mesta okoli ključnih tem, kot so prihodnost javnega prometa in javnega prostora, skrb za dediščino (na primer: Plečnikova tržnica, Bežigrajski stadion, Križanke), vzpostavitev prvega začasnega superbloka v Stari Šiški ter drugih, ki oblikujejo skupni prostor. V tem duhu vse vabijo, da se pridružijo kot sogovornik ali poslušalec, saj verjamejo, da mesto najbolje deluje takrat, ko se ga soustvarja skupaj. Več informacij je dostopnih tukaj.

Vizija 2026–2045; bo Janković župan še naslednjih 20 let?

»To je moje življenje, jaz si kaj drugega ne znam predstavljati,« je Zoran Janković na zadnji tiskovni konferenci odgovoril na vprašanje, zakaj je lepo biti župan Ljubljane. Pred petkom še ni želel napovedati, ali bo letos ponovno kandidiral – a glede na vse načrtovane projekte je težko verjeti, da bi se želel umakniti. Nastaja namreč že nova vizija prihodnosti Ljubljane – Vizija 2026–2045. Spomnil je na vsa nova stanovanja, ki se bodo izgradila v Ljubljani in tudi na zelene površine, ki naj bi jih povečali. Povedal je, da imajo trenutno kar 150 gradbišč, ki bodo popolnoma spremenila Ljubljano.

Kot je povedal, ga zelo veseli sežigalnica. Ta bo po njegovih besedah praktično brez izpustov, poleg tega pa bo pri gretju povečala samozadostnost Ljubljane. Prepričan je, da bodo argumenti za prevladali tudi na prihajajoči tribuni, ki bo ta mesec potekala v Kinu Šiška.

Napovedal je, da bodo kandidati za župana v kampanji gotovo govorili tudi o kanalu C0, vendar pa se mu zdi popolnoma nemogoče, da bi kakor koli prišlo do onesnaženja pitne vode – že zato, ker kanal čez vodonosnik nima nobenega priključka, ampak samo teče proti Zalogu. Dejal je tudi, da se mu zdi primerjava z dogodkom v Maximarketu neprimerna, saj on nič nima z njim. Morda ni povsem razumel primerjave, ki je v resnici nakazovala, koliko ljudi se lahko zastrupi že pri lokalni kontaminiranosti vode. Če bi se to zgodilo z vodo, ki jo dnevno pije več kot 400.000 ljudi, si lahko predstavljamo razsežnost zastrupitve in stanja v zdravstvenih ustanovah. Pozabil je tudi, da kanal C0 ni narejen iz enega kosa, spoji pa so lahko vprašljivi.

Janković je med drugim še dejal, da se zrak v Ljubljani izboljšuje – februarja letos je namreč MOL objavil, da je bilo leto 2025 najboljše v zgodovini meritev.

Pred tem je septembra 2025 Evropska agencija za okolje (EEA) objavila lestvico kakovosti zraka, na kateri se je Ljubljana uvrstila na 709. mesto od 761 mest v Evropi. To nas uvršča na sam rep lestvice, med mesta z najslabšim zrakom.

Tudi Arso je v svojem poročilu za leto 2024 ugotavljal, da je bila onesnaženost z delci PM10 celo nekoliko višja kot v prejšnjih letih. Na merilnem mestu Ljubljana Center je bilo preseženo dovoljeno število dni (več kot 35 dni), ko so vrednosti delcev PM10 presegle mejno vrednost.

Ljubljana je kritična tudi pri koncentraciji NO2, ki je tik pod zakonsko mejo. Poleg tega je treba vedeti, da vrednosti pod zakonsko mejo še ne pomenijo, da zrak ni onesnažen – določena mera onesnaženosti je pač dovoljena.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima precej strožje smernice kot pa zakonodaja EU. Če bi upoštevali njihove standarde, bi bil zrak v Ljubljani neustrezen večino leta. V letu 2025 so se – v primerjavi z letom 2024 – nekatere vrednosti res nekoliko izboljšale, a verjetno bolj zato, ker so bile leto prej ekstremno slabe. Zdravniki in okoljevarstveniki opozarjajo, da bo sežigalnica v kotlini, kjer zrak že zdaj stoji, le še poslabšala stanje z ultra-finimi delci in težkimi kovinami.