Kakšna so priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)  je ta teden opozorila, da je bila potrjena visoko patogena aviarna influenca (ptičja gripa) pri rumenonogem galebu, najdenem v Ljubljani, in labodu grbcu, najdenem v Kopru. V nekaterih državah EU se soočajo z velikim porastom okužb. Na celotnem območju Slovenije veljajo priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu, zato so na UVHVVR rejce perutnine in ptic v ujetništvu pozvali, da jih dosledno upoštevajo.

Prvi primer visoko patogene aviarne influence (HPAI) je bil v Sloveniji letos potrjen 30. oktobra. Okužba z virusom H5N1 je bila potrjena pri poginjenem labodu grbcu, ki je bil najden ob Velenjskem jezeru. Na Velenjskem jezeru so bili do sedaj potrjeni že trije primeri HPAI H5N1. V Ljubljani je bil primer HPAI H5N1 potrjen pri rumenonogem galebu, v Kopru pa pri labodu grbcu. Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo naslednje ukrepe:

• Perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;
• Na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam;
• Vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• Nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);
• Pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe;
• Na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce poziva, da pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in takoj obvestijo veterinarja, če opazijo katerega od naslednjih znakov: zmanjšana poraba krme in vode (za več kot pet odstotkov), padec nesnosti (za več kot pet odstotkov), povišan pogin (za več kot trikrat od običajnega dnevnega pogina), znaki bolezni, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Gre za obvezno prijavljivo bolezen

Bolezen se lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki. Sprehajalci naj se zato izogibajo vodnim površinam, kjer so vodne ptice, in naj jih ne krmijo. »Če opazijo poginjene vodne ptice, ujede ali večje število poginjenih drugih vrst ptic na isti lokaciji, naj pokličejo številko 112,« so še opozorili na UVHVVR. Kontakti Veterinarsko-higienske službe so dostopni tukaj. Na resnost situacije v Evropski uniji je opozorila tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

Med 6. septembrom in 14. novembrom 2025 je bilo v 26 državah EU pri divjih pticah odkritih 1.443 primerov aviarne influence, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016. EFSA poziva k okrepljenemu spremljanju in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, da se prepreči vnos bolezni v reje perutnine in ptic v ujetništvu.