Kanal C0: Glasna opozorila stroke ne prepričajo biologa Hodaliča

Ljubljanski župan Zoran Janković očitno ni edini zagovornik zloglasnega kanala C0. Kljub opozorilom inženirske, zdravstvene in drugih strok o potencialni katastrofi za pitno vodo v prestolnici, nekateri še vedno trdijo, da alternative kanalu ni. Tako vsaj je na današnji seji parlamentarne komisije zatrdil biolog Jorg Jurij Hodalič, ki je usklajeval projekt v času njegovega potrjevanja.

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja nepravilnosti v postopkih gradnje povezovalnega kanala C0, je danes opravila naslednje v vrsti zaslišanj. Posebej zanimivo je bilo pričanje biologa Jorga Jurija Hodaliča, ki je bil koordinator kohezijskega projekta, kamor sodi tudi omenjeni kanalizacijski vod. Pravzaprav sta se s predsednico komisije Anjo Bah Žibert (SDS) večkrat spustila kar v besedne spopade.

Je bil projekt skrit pred javnostjo?

Hodalič je pojasnil, da je bil kot koordinator aktiven v času potrjevanja projekta, tudi v okviru njegovega usklajevanja s predstavniki evropskega organa Jaspers. Ko je ta organ projekt potrdil, se je tudi njegova vloga bolj ali manj končala.

»Bili ste tudi komunikacijski koordinator,« mu je dejala predsednica komisije. Ocenila je namreč, da je bila javnost o projektu v času njegove priprave slabo obveščena, zato jo je zanimalo, ali je storil vse, da bi bila javnost o tem primerno seznanjena. A po mnenju Hodaliča projekt ni bil skrit pred očmi javnosti, za komuniciranje z javnostjo pa so bile pristojne službe v okviru mestne občine.

Sporekla sta se zlasti okoli njegovega stališča, da poseg v okviru izgradnje kanala C0 ne bo imel pomembnega vpliva na okolje. Kot je spomnila Anja Bah Žibert, so takšno oceno zavrnili tako številni politiki kot predstavniki stroke, tudi zdravstvene in biološke.

»Kje so bili, ko so se sprejemali prostorski akti,« ji je z vprašanjem odgovoril Hodalič. Kanal je bil predviden že v dolgoročnem planu razvoja prestolnice, tudi takrat, ko so se pred 15 leti sprejemali prostorski akti, se ni nihče oglasil. Pa so bili povabljeni k temu, naj podajo svoje mnenje.

Izteka, ne izteka ...

Še več, kanal C0 Hodalič še vedno trdno zagovarja. Projekt bo po njegovih besedah reševal ljubljansko pitno vodo, ne pa jo ogrožal. Del obstoječe kanalizacije je star že več kot 100 let, poteka tudi po vodovarstvenih pasovih in je po varnosti neprimerljiv s kanalom C0, pa doslej problema širših razsežnosti ni bilo, je pojasnil.

Do ugovora predsednice komisije glede oporečne vode v ljubljanski veleblagovnici Maximarket se Hodalič ni opredeljeval. Zatrdil je, da iz kanala ne bo iztekalo, nakar ga je predsednica komisije seznanila z dokumentacijo, ki priča, da iz kanala izteka že danes.

Zatrdil je, da iz kanala ne bo iztekalo, nakar ga je predsednica komisije seznanila z dokumentacijo, ki priča, da iz kanala izteka že danes.

Hodalič se je ponovno odzval z vprašanjem, kje so bili vsi strokovnjaki v času načrtovanja projekta. Oglašati se zdaj je po njegovih besedah prepozno in politično motivirano. Če denimo državni zbor kot nestrokovni organ zahteva presojo vplivov na okolje, mora svojo zahtevo pojasniti. Je pa analizo tveganja leta 2018 opravil geološki zavod kot strokovni organ, je povedal.

Toda analiza tveganja ni vprašala za mnenje zdravnikov, mu je ugovarjala predsednica in ga povprašala po morebitnih njegovih političnih motivih. Odgovoril ji je, da projekt zagovarja v konceptu, saj da alternative ni. »Vztrajam, z vso odgovornostjo,« je dejal. Anja Bah Žibert pa mu je lahko le odvrnila, da je to dobro, saj bodo ljudje v primeru katastrofe lahko vedeli, pri kom to odgovornost iskati.

Za celovito presojo vplivov na okolje

Na neposredno vprašanje, ali kljub temu zagovarja presojo vplivov na okolje, pa je Hodalič vendarle pritrdil.

Da bi bila celovita presoja vplivov na okolje potrebna, je na pričanju, ki je sledilo, pritrdil tudi okoljski pravnik in predstavnik Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Aljoša Petek.

Velikih infrastrukturnih projektov se je v preteklosti lotevalo več držav, ki pa so se posluževale prakse, da so jih razdelile na več manjših projektov. Evropska komisija je takšno prakso skušala z direktivo omejiti. Tako gre tudi v primeru kanala C0 za enoten projekt, ki bi ga morali kot takšnega obravnavati, tudi ko gre za presojo vplivov na okolje, je ocenil Petek.