Kdo je kriv za zapiranje poslovalnic NLB?

Saga se vendarle zaključuje. Ne mislim na Vojno zvezd, ta bo trajala do konca sveta in ne na prodajo Telekoma, ki se bo vlekla še dlje. Začenja se prodaja črne luknje slovenskih davkoplačevalcev, zloglasne NLB. Po napovedih po v začetku tedna na londonski in ljubljanski borzi objavljena namera za prvo javno ponudbo 75 % - 1 delnico največje slovenske banke. Z njeno odprodajo bo Slovenija naredila enega največjih korakov k normalnosti.

Kar je dobro za poštene državljane, pa ni nujno povšeči tistim drugim, ki so v zadnjih desetletjih uživali blagodati državnega lastništva banke. Odstavitev od brezplačnega bankomata boli. Zato se v obupnem poizkusu preprečitve prodaje tako zelo poudarja zaprtje 15-ih poslovalnic. Poslovalnice naj bi zaprli zaradi ukaza Evropske komisije, ki nekako ni hotela nagraditi zavlačevanja prodaje banke. Krivi so torej tisti, ki so kaznovali neizpolnjevanje zavez in ne oni, ki zavez niso hoteli izpolniti.

Po tej logiki za depresijo tatu, ki čepi v ječi, namesto, da bi tekal po svežem zraku, ni kriv nepridiprav, ker je kradel. temveč zaguljeni policisti, ki so si ga drznili ujeti. Komisija je res naročila zapiranje poslovalnic, a ni zapisala koliko in katere naj bi ukinili. Namera je jasna in logična. Povečevanje rentabilnosti in zmanjševanje izkrivljenosti trga, ki ga je država povzročila z reševanjem banke.

Odstavitev od brezplačnega bankomata boli. Zato se v obupnem poizkusu preprečitve prodaje tako zelo poudarja zaprtje 15-ih poslovalnic.

Za zaprtje poslovalnic so zaslužni tisti, ki so banko privedli v težave. Novi lastnik jih seveda lahko znova odpre, če bo uvidel njihovo dobičkonosnost. Lepota ekonomske svobode pa je tudi v tem, da lahko komitent banko kadarkoli zamenja.

Ob predpostavki, da NLB danes vendarle vodijo razumni ljudje, lahko sklepamo, da bodo zaprli poslovalnice, ki so imele izgubo. Tako bo vrednost banke porasla in država bo ob prodaji iztržila več.

Pasti zapeljivega dobička

Ravno cena prodane banke je priročen izgovor nasprotnikov prodaje. Lahko s prodajo pokrijemo stroške dokapitalizacije? Žal ne, ker so velemojstri globoke države izdolbli neverjetno globoko bančno luknjo. Takšne luknje se ne bi sramovale niti države z več deset milijoni prebivalcev.

Zaradi premajhnega trga bo NLB težko za koga tako privlačna, da bi jo debelo preplačal. Preprosto, slovenski trg je kakršen je in donosi banke so omejeni. Grehi prisklednikov znašajo 2,32 milijarde evrov in so preobsežni, da bi jih lahko s prodajo povsem izničili. Bomo pa vseeno dobili lep kos pogače, s katero bomo nakrmili izgube v zdravstvu, pokojninski blagajni in celo vselej lačne šolnike.

Upajmo, da se bo kaj našlo za večno spregledane medicinske sestre, ki pravzaprav ohranjajo pri življenju paciente in zdravstveni sistem. Najpomembnejši argument za prodajo banke pa je preprečevanje pokrivanja novih izgub v prihodnosti.

Kakšnih izgub, bodo zastrigli nekateri, saj ima banka vendarle rekordne dobičke? Drži, ima jih in država bo prejela lepih 270 milijonov – 189 od lanskega čistega dobička ter 81 od zadržanih dobičkov prejšnjih let. Tudi letos pa banka posluje izvrstno.

Ne smemo pozabiti, da je del dobičkov ustvarjen po zaslugi prenosa slabih terjatev na DUTB. Ostalo lahko pripišemo predvsem trenutnemu svetovnemu gospodarskemu razcvetu. Če bo ta trajal večno, je treba prodajo seveda takoj zaustaviti.

Na žalost veliko indikatorjev kaže, da se svetovna gospodarska rast upočasnjuje in bližamo se novi krizi. Dlje časa bomo odlašali s prodajo NLB, manj bomo zanjo iztržili. Niso še daleč časi, ko je nihče ni želel niti za simbolični evro.