Kdo se boji psihoterapevtov in zakaj

Septembra lani smo v Domovini pisali o predlogu zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti, ki je razburil praktično vse udeležene – ne sicer nujno iz istega razloga. Po oceni psihiatra in psihoterapevta Mirana Možine se ustvarjajo neke umetne delitve, da bi se upravičili cehovski interesi. Poleg tega mnogi opozarjajo, da sta v ozadju boj za monopol ter strah pred izgubo javnih financ. 

V to smer je v predlogu zakona tudi predlagana delitev na kliničnega in navadnega psihoterapevta – duševne motnje naj bi lahko zdravili samo tisti, ki delajo v zdravstvu, torej klinični psihoterapevti. Opaziti je tudi tendenco, da bi se obdržal star sistem izobraževanja po društvih in inštitutih zunaj akademskega področja, torej da bi se preprečilo, da bi fakultete postale glavni igralec pri izobraževanju.  

Psihoterapevtska izobraževanja v Sloveniji potekajo tako akademsko kot neakademsko, javno in zasebno. Trenutno imamo v Sloveniji že štiri fakultete, ki izobražujejo psihoterapevte. Različna je tudi dolžina izobraževanj; študenti lahko študirajo psihoterapijo od štiri do dvanajst let. »A bolj kot o dolžini psihoterapevtskega izobraževanja bi želela – spoštljivo, ampak iskreno – spregovoriti o tabu temi: da se v Sloveniji ne služi toliko s psihoterapevtskimi storitvami na trgu, ampak se služi bolj z zasebnimi izobraževanji po društvih,« je opozorila družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch.  

Pojasnila je, da ker izobraževanja pri večini deležnikov v resnici niso vezana na akademski študij, tudi cene slednjih postavlja trg. S tem po njenem mnenju ne bi bilo nič narobe, če to ne bi pomenilo velikega strahu pred izgubo teh zasebnih financ. Če bi upoštevali vsa mednarodna priporočila in pravno stroko, bi se morala sčasoma tudi izobraževanja v Sloveniji akademizirati, kar bi med drugim pomenilo tudi brezplačni akademski študij za študente in zmanjšanje povpraševanja po usposabljanjih na prostem trgu. »V Sloveniji se sprejetje dobrega psihoterapevtskega zakona blokira že 20 let. Ne morem se znebiti občutka, da so v igri finančni interesi, tako v obliki zasebnih kot javnih financ,« je komentirala dogajanje Katja Knez Steinbuch. 

O tem, koliko je psihoterapevtskih storitev in kaj o predlogu zakona menijo dr. Miran Možina, Katja Knez Steinbuch in Sana Čoderl dobnik in drugi, preberite v nadaljevanju.