Kmetje vse bolj zaskrbljeni

Po podatkih evropskih kmetijskih organizacij se razmere v evropskem kmetijstvu še naprej zaostrujejo. Visoki stroški, vse pogostejše vremenske ujme, negotove geopolitične razmere in vse več regulativnih zahtev zmanjšujejo zaupanje kmetov v prihodnost. Podobno razpoloženje je mogoče zaznati tudi v Sloveniji, kjer se številni pridelovalci spopadajo z nizkimi odkupnimi cenami, pomanjkanjem delovne sile in vse zahtevnejšimi pogoji poslovanja. 

Razpoloženje med evropskimi kmeti je na eni najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Indeks zaupanja, ki ga dvakrat letno pripravljata evropski kmetijski organizaciji Copa in Cogeca, že od tretjega četrtletja lanskega leta kaže postopno slabšanje pričakovanj glede gospodarskega položaja kmetij. Kazalnik spremlja trenutno finančno stanje kmetij, pričakovanja za prihodnost ter splošno zaupanje v razvoj kmetijstva in razmere na trgu. 

Čeprav se razmere med državami razlikujejo, prevladuje skupna ugotovitev: evropski kmetje prihodnost ocenjujejo precej bolj previdno kot pred leti. Izjema ostajata predvsem Francija in Nizozemska, kjer del kmetov še vedno pričakuje izboljšanje poslovnih razmer, medtem ko v Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Madžarskem in Švedskem prevladuje bojazen pred nadaljnjim poslabšanjem. 

Slovenija ni izjema 

Čeprav Slovenija ni vključena v uradni evropski indeks zaupanja, razmere po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Martina Mavsarja niso nič spodbudnejše. Kmetijstvo je letos znova močno prizadelo vreme. Spomladanska suša je zmanjšala pridelek žit in prve odkose travinja, številne regije pa so kasneje prizadele še toča in druge vremenske ujme.

Težave se s tem ne končajo. Poljedelci že več let opozarjajo, da odkupne cene žit ob žetvi pogosto ne pokrijejo niti proizvodnih stroškov, zaradi česar številne kmetije poslujejo z izgubo. Dodatno negotovost povzročajo višje cene goriva, gnojil, zaščitnih sredstev in drugega repromateriala, kar zmanjšuje konkurenčnost domače pridelave.

V posameznih panogah so težave še izrazitejše. Mlekarji opozarjajo na padanje odkupnih cen mleka, pridelovalci zelenjave in prašičerejci se soočajo z neugodnimi tržnimi razmerami, oljkarjem pridelek zmanjšuje oljčna muha, vinogradnike ogroža zlata trsna rumenica, rejce drobnice pa vse pogosteje prizadene škoda zaradi zveri in divjadi. Poleg tega domači pridelovalci opozarjajo, da imajo na trgovskih policah pogosto prednost cenejši uvoženi pridelki.

Po ocenah KGZS se slovensko agroživilstvo vse težje spopada tudi s pomanjkanjem delovne sile. Poklic kmeta postaja za mlade vse manj privlačen, kar dodatno otežuje dolgoročno obnovo generacij na podeželju. Prav zato bodo predstavniki kmetijskih organizacij o razmerah v prihodnjih dneh ponovno razpravljali s pristojnim ministrom.

Poklic kmeta postaja za mlade vse manj privlačen, kar dodatno otežuje dolgoročno obnovo generacij na podeželju.

Kazalnik, ki napoveduje prihodnje razmere 

Indeks zaupanja velja za pomemben zgodnji pokazatelj dogajanja v evropskem kmetijstvu. Poleg trenutnega gospodarskega položaja meri tudi pripravljenost kmetov za nove naložbe ter njihova pričakovanja glede cen, stroškov in prihodnje donosnosti.

V raziskavi sodelujejo kmetje iz Belgije, Nemčije, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske in Švedske. Ocenjujejo vpliv vremenskih razmer, bolezni rastlin in živali, zakonodajnih sprememb, stroškov pridelave ter gibanja cen na trgu. Prav zaradi širokega nabora podatkov velja indeks za enega najbolj uporabnih pokazateljev razpoloženja v evropskem kmetijstvu. 

Čeprav so težave med državami različne, imajo številne skupni imenovalec. Skoraj povsod kmete bremenijo visoki proizvodni stroški, nestanovitne cene kmetijskih pridelkov, vse zahtevnejša okoljska pravila ter negotovost zaradi mednarodnih gospodarskih in političnih razmer.

Evropske težave imajo različne obraze, skupni imenovalec pa ostaja negotovost 

Čeprav se razlogi za pesimizem med državami razlikujejo, raziskava kaže, da se skoraj vse evropske kmetije soočajo s podobnimi izzivi – visokimi stroški proizvodnje, nepredvidljivim vremenom, politično negotovostjo in vse zahtevnejšo zakonodajo.

V Belgiji so med največjimi težavami omejitve, povezane z živinorejo. Skoraj polovica anketiranih kmetov meni, da njihovo poslovanje najbolj otežujejo okoljski predpisi. Posebej izstopata flamski odlok o zmanjševanju izpustov dušika in akcijski načrt za ravnanje z gnojem, ki od živinorejcev zahtevata dodatne naložbe in prilagoditve. Hkrati kmete skrbijo še vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter ameriške carine, ki vplivajo na cene energije in posledično na stroške pridelave.

V Nemčiji je razpoloženje med najslabšimi v zadnjih desetih letih. Le približno četrtina kmetov gospodarski položaj svoje kmetije ocenjuje kot dober, večina pa opozarja na visoke stroške pridelave in padanje cen kmetijskih proizvodov. Pomemben del vprašanih kot eno glavnih ovir navaja tudi kmetijsko politiko. Čeprav nekateri pričakujejo postopno izboljšanje razmer, se skoraj polovica še vedno boji nadaljnjega poslabšanja.

Francosko kmetijstvo ostaja pod močnim pritiskom naraščajočih stroškov in vremenskih nevšečnosti. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da vsak peti francoski kmet razmišlja o opustitvi dejavnosti predvsem zaradi finančnih razlogov. Čeprav del kmetov še vedno verjame v izboljšanje dolgoročnih razmer, kratkoročna pričakovanja ostajajo precej bolj pesimistična kot pred letom dni.

Na Madžarskem največje težave povzročajo ekstremne vremenske razmere, ki jih kot glavni problem izpostavlja velika večina vprašanih. Poleg suše in drugih vremenskih vplivov poslovanje otežujejo še nizke cene pridelkov, visoki stroški dela, dražje komunalne storitve, birokratske ovire in vse močnejša konkurenca tujih proizvajalcev.

Tudi italijanski kmetje poročajo o nadaljnjem poslabšanju razmer. Le redki pričakujejo višje prihodke kot lani, medtem ko večina opozarja na naraščajoče stroške in vse nižje odkupne cene. Posebej zahtevno ostaja stanje v poljedelstvu, kjer se stroškovni pritisk najbolj odraža v poslovnih rezultatih.

Na Nizozemskem se indeks zaupanja znižuje že četrto zaporedno obdobje. Najbolj pesimistični ostajajo pridelovalci zelenjave in poljedelci, nekoliko bolj optimistični pa so rejci prašičev, mlečni proizvajalci in ekološke kmetije. Kljub temu splošno zaupanje ostaja pod dolgoročnim povprečjem.

Na Švedskem medtem ocenjujejo, da bodo gospodarske razmere v prihodnjih letih še zahtevnejše. Čeprav se kazalniki niso bistveno poslabšali glede na lani, med kmeti prevladuje občutek negotovosti in previdnosti pri načrtovanju novih naložb.

Tudi slovensko kmetijstvo čaka zahtevno obdobje 

Če evropska raziskava kaže predvsem razpoloženje med kmeti, slovenske razmere potrjujejo, da pesimizem ni zgolj psihološki odziv, temveč odraz vse težjih pogojev poslovanja. Vremenske ujme, bolezni rastlin, nihanje odkupnih cen, višji vhodni stroški in pomanjkanje delovne sile predstavljajo kombinacijo dejavnikov, ki zmanjšujejo konkurenčnost domačega kmetijstva.

Ob tem ostaja odprto vprašanje, kako bodo države članice in evropske institucije v prihodnjih letih uskladile okoljske cilje z gospodarsko vzdržnostjo kmetij. Prav od tega bo v veliki meri odvisno, ali bo evropsko kmetijstvo ponovno pridobilo zaupanje v prihodnost ali pa se bo trend pesimizma nadaljeval.