Dražje gorivo in gnojila – rezultat so višje cene hrane

Napovedi za prihodnje mesece niso spodbudne. Po ocenah ekonomistov Oxford Economics bi se lahko cene hrane v Evropi letos zvišale za 11,8 odstotka, v letu 2027 pa še za dodatnih 4,8 odstotka. Najbolj bodo pod pritiskom žita, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki. Na cene vplivajo vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, dražja goriva in gnojila ter vse bolj izraziti vremenski ekstremi.

Evropske potrošnike jeseni in pozimi čaka nov pritisk na družinske proračune. Po napovedih Oxford Economics bodo cene hrane v Evropi letos višje za 11,8 odstotka, v začetku prihodnjega leta pa naj bi sledila še dodatna, 4,8-odstotna rast.

Razlogov je več in med seboj so tesno povezani. Vojne in geopolitične napetosti dražijo energijo in otežujejo transport, medtem ko sta suša in vročina letos močno prizadeli evropsko kmetijsko proizvodnjo.

Posebej problematične so cene dizelskega goriva in gnojil. Svetovne cene dizla so bile julija medletno višje za približno 36 odstotkov, cene gnojil pa naj bi se letos povečale za okoli 22 odstotkov. Višji stroški se prej ali slej prenesejo tudi v končne cene hrane.

Ukrajina pomemben dejavnik

Pomemben del zgodbe predstavljajo tudi razmere v Ukrajini in Rusiji. Žita predstavljajo približno četrtino svetovnega indeksa cen hrane, obe državi pa imata na svetovnem trgu pomembno vlogo pri oskrbi s pšenico in koruzo.

Višji ekonomist Oxford Economics Tomaš Dvorak opozarja, da bi lahko napadi na pristanišča, nakladalne zmogljivosti in plovila dodatno omejili izvoz žita. Težave s prevozom po Črnem in Azovskem morju bi lahko prizadele okoli 86 milijonov ton letne izvozne zmogljivosti – približno 52 milijonov ton iz Rusije in 34 milijonov ton iz Ukrajine. To predstavlja skoraj 17 odstotkov svetovnega izvoza žit.

Če se bodo motnje nadaljevale, bi se lahko pritisk na svetovne cene žit še povečal, kar bi se nato prek proizvodnih stroškov odrazilo pri kruhu, testeninah, olju in številnih drugih živilih.

FAO že opozarja na nov cenovni pritisk

Na rast cen hrane opozarja tudi Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Njeni podatki kažejo, da so se svetovne cene hrane julija zvišale. Skupni indeks osnovnih prehrambnih izdelkov je bil medletno višji za približno odstotek, pri čemer so se cene žit zvišale za 6,9 odstotka, rastlinskih olj pa kar za 17,3 odstotka.

Pri tem je pomembno opozorilo: svetovni indeksi cen surovin se v trgovinah ne odrazijo takoj in v enakem obsegu. Napoved Oxford Economics zato ne pomeni, da bo vsak izdelek na polici dražji natanko za 11,8 odstotka.

Kljub temu stroški proizvodnje rastejo, pritisk pa se bo postopoma selil proti potrošnikom.

Najbolj izpostavljeni sadje, zelenjava in mlečni izdelki

Po oceni Dvoraka bodo največ težav imeli pridelovalci poljščin ter proizvajalci hrane, katerih proizvodnja je neposredno odvisna od vremenskih razmer. Med najbolj izpostavljenimi so žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki. Posledično bi lahko postali dražji kruh, sir, vino in olje.

Pri mesu je položaj nekoliko drugačen. Zaradi pomanjkanja krme bi lahko kmetje začeli zmanjševati črede oziroma prodajati živali, kar bi kratkoročno lahko vplivalo tudi na ponudbo mesa.

Na nevarnost opozarja tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Če bi se zaradi pomanjkanja krme večje število kmetov odločilo za prodajo osnovnih čred, bi lahko Slovenija in širša regija čez čas občutili pomanjkanje govedine. Posledice bi se takrat lahko pokazale v še višjih cenah.

Pšenica med največjimi tveganji

Posebej pomembna je pšenica, saj gre za eno od poljščin, ki potrebuje veliko gnojil. Po ocenah Oxford Economics naj bi se njena cena v letošnjem tretjem četrtletju medletno povečala za približno 36 odstotkov. To je pomemben podatek tudi za potrošnike, saj je pšenica osnovna surovina za številna vsakodnevna živila.

Pri svežem sadju in zelenjavi bi se posledice letošnje suše in vročine lahko pokazale precej hitro. Potrošniki bi večji del pritiska lahko občutili že v dveh do treh mesecih, torej oktobra in novembra.

Pri predelani hrani je zamik daljši. Največji vpliv višjih vhodnih stroškov na trgovinske cene je mogoče pričakovati približno šest do devet mesecev pozneje, predvidoma med februarjem in majem 2027.

Evropska letina občutno slabša

Težave niso omejene na posamezne države. Evropsko združenje trgovcev z žiti Coceral je zaradi vročinskih valov in suše julija znižalo napoved letošnje proizvodnje žit v Evropski uniji in Združenem kraljestvu. Sprva so pričakovali približno 295,5 milijona ton pridelka, nato pa napoved znižali na 286,6 milijona ton. Za primerjavo: lani je bilo pridelanih okoli 310 milijonov ton žit.

Tudi Nemčija, ena pomembnejših evropskih kmetijskih držav, bo letos pridelala manj. Nemško združenje kmetov ocenjuje, da bo pridelek žit zaradi suše in vročine približno sedem odstotkov nižji kot leto prej.

Podobno sliko vidimo tudi v Sloveniji. Letošnja suša in vročina sta prizadeli številne poljščine, med drugim koruzo. Pomanjkanje travne krme pa že povzroča težave živinorejcem, saj morajo iskati dodatne vire krme, kar povečuje njihove stroške.

Vreme postaja gospodarski dejavnik

Ekstremne vremenske razmere tako niso več zgolj težava kmetov, ampak vse bolj vplivajo na celotno gospodarstvo in predvsem na cene hrane.

Analitiki opozarjajo, da lahko dolgotrajna suša, vročinski valovi in drugi ekstremni vremenski pojavi hitro zmanjšajo pridelek. Posledice so nato višje cene surovin, večji stroški predelave in na koncu dražja živila. Primer oljčnega olja kaže, kako hitro lahko takšni dogodki vplivajo na trg. Zaradi suše v letih 2022 in 2023 so se cene oljčnega olja v Španiji in Italiji močno povečale.

OECD ob tem opozarja, da je približno 40 odstotkov svetovnih kopenskih površin izpostavljenih vse pogostejšim in intenzivnejšim sušam. Projekcije kažejo, da bi se lahko gospodarske izgube zaradi suše v prihodnjem desetletju povečale za 35 do 110 odstotkov.

Kmetijstvo se sicer lahko prilagaja z namakanjem, novimi sortami in drugačnimi načini pridelave, vendar so možnosti prilagajanja omejene.

Tveganje predstavlja tudi El Niño

Dodatno negotovost predstavlja vremenski pojav El Niño, ki lahko vpliva na pridelke predvsem na južni polobli in v tropskih območjih.

Ekonomist Oxford Economics Jed Cartledge zato opozarja, da trenutne napovedi niso nujno zgornja meja. Če se bodo nadaljevale motnje v Črnem morju, hkrati pa se bodo vremenske razmere poslabšale tudi v drugih delih sveta, bi lahko bile podražitve še izrazitejše.

Vremenoslovec Agencije RS za okolje Anže Medved opozarja, da vpliv El Niña na naše območje sicer ni tako neposreden, vendar lahko prek svetovnih trgov povzroči dodatne težave pri oskrbi in cenah.

Dražja hrana je vse večje tveganje

Na dolgi rok pa problem presega vprašanje posameznega vročinskega vala ali ene slabe letine. Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Frank Elderson opozarja, da lahko podnebna tveganja postanejo tudi vir finančne nestabilnosti. Gospodarstva so namreč odvisna od naravnih sistemov, ki zagotavljajo hrano, vodo in druge ključne vire.

Posledice občutijo tudi zavarovalnice. V območjih, ki so posebej izpostavljena suši, požarom, poplavam in drugim naravnim nesrečam, se zavarovalne premije zvišujejo, ponekod pa postaja zavarovanje zaradi visokih tveganj vse težje dostopno.

Za evropske potrošnike je zato bistveno vprašanje, kaj bo sledilo v trgovinah. Če se bodo hkrati nadaljevali visoki stroški energije, dražja gnojila, motnje v dobavnih poteh in slabše letine, bo pritisk na cene hrane ostal visok.

Napoved 11,8-odstotne podražitve v letošnjem letu tako ni napoved posamezne podražitve, temveč opozorilo na širši trend. Največji udarec bi lahko občutili prav pri izdelkih, ki so del vsakodnevne prehrane – kruhu, sadju, zelenjavi, mlečnih izdelkih in olju. Morda bi pa le razmislili o nižji stopnji osnovnih izdelkov, kot je predvideno v interventnem zakonu ...